Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

Zahvalni govor ob podelitvi priznanj MONM za leto 2021

Spoštovani gospod minister Mark Boris Andrijanič, župan mag. Gregor Macedoni, podžupan Boštjan Grobler, direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič, predsednik Komisije za priznanja in nagrade Občinskega sveta MO NM, direktor Bojan Kekec, prejemniki nagrad in priznanj MO NM za leto 2021, Sandra Boršić, odgovorna za organizacijo in nemoten potek današnjega dogodka, cenjeni gostje in svojci nagrajenih Novomeščanov ter vsi ostali prisotni …

F2_044.jpg
Minister Mark Andrijanič
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ZADNJA STRAN\FOTKA - 2.jpg
Dr. Vida Čadonič Špelič

Dovolite mi, da vam najprej iskreno čestitam ob jutrišnjem občinskemu prazniku MONM, ko je pred 657 leti Rudolf Habsburški IV. ustanovil Novo  mesto.

Veseli me, da smo se zbrali v Jakčevem domu, v hiši kulture, ki nosi ime po Novomeščanu, akad. prof. slikarju in grafiku Božidarju Jakcu. V teh čudnih in negotovih časih, iz katerih, upam, da se bomo kmalu izvlekli, bi vas v luči občinskega praznika rad spomnil na pomen kulture in pristnih medčloveških odnosov, ki se zaskrbljujoče permanentno slabšajo. Na drugi strani pa številni ljudje trpijo, saj se počutijo osamljene in so v hudih stiskah, tudi zaradi ogroženega miru in vojne v svetu. Zato vas v tem kratkem zahvalnem nagovoru želim opogumiti, da nas, kljub vsemu, kultura v najširšem pomenu besede lahko tudi bogati. Z njo postajamo srečnejši in ustvarjalnejši ljudje, še posebej, ko na ta način drug drugemu lepšamo življenje, ko nas kultura žlahtni, naše odnose pa plemeniti na vseh ravneh …

Spoštovani! Nekje sem prebral, da je najlepši dan današnji, da je največja ovira strah, da je najhujša napaka sebičnost, da je najlepše darilo odpuščanje in da je najlepša stvar na tem svetu ljubezen …

F2_037.jpg
F2_006.jpg

Želim, da bi nas ta modra spoznanja spremljala na vseh naših poteh. V imenu prejemnikov občinskih priznanj in nagrad pa se iskreno zahvaljujem vsem pobudnikom, ki so nas nominirali za prejem priznanj in nagrad MONM. Hvala tudi vsem, ki ste prišli na to slovesnost in nas počastili s svojo prisotnostjo … Želim vam lep večer in vse dobro! 

V Novem mestu, 6. aprila 2022

Franci Koncilija

Podeljena občinska priznanja in nagrade

Na predvečer občinskega praznika MO NM, 6. aprila 2022, so v Jakčevem domu podelili priznanja in nagrade občinskim nagrajencem. Grb Mestne občine Novo mesto je prejel Franci Koncilija za izredne uspehe in rezultate dela na ljubiteljskem kulturnem in družbenem področju, Trdinovo nagrado mag. Uroš Weinberger za pomembne trajne uspehe na področju likovne umetnosti, nagrado Mestne občine Novo mesto pa so prejeli Marija Rus za dolgoletno nesebično delo na področju prostovoljstva, Andrej Gregorčič za dolgoletno predano delo na področju prostovoljstva ter razvoja posameznih društev in Drago Vovk za pomembnejše trajne uspehe na glasbenem področju ter prispevek k prepoznavnosti Novega mesta. 

Praznovanje občinskega praznika se je nadaljevalo s koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra, ki je v polni Športni dvorani Marof ponovno navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

F2_069

Novomeški simfonični orkester z dirigentom Mirom Sajetom je navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

Simfoniki so skrbno pripravljen koncert, ki je programsko vključeval tako novomeško kot svetovno glasbeno zakladnico, začeli s skladbo Jožeta Privška Ob reki, ki je bila za orkester napisana ob 50-letnici glasbene šole. Pri treh skladbah se jim je pridružila pevka Eva Boto, med drugim je zapela pesem Zelena leta, ki jo je nekoč prepevala Novomeščanka Tatjana Gros. Prireditev sta povezovala Carmen L. Oven in Luka Bregar, koncert pa je tradicionalno privabil več kot tisoč poslušalcev.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\2 - BPu-fb4523.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\bbb.jpg
F2_058
Župan mag. Gregor Macedoni

Župan mag. Gregor Macedoni je v nagovoru občankam in občanom čestital ob občinskem prazniku ter poudaril: »Bodimo še naprej ponosi na uspešno Novo mesto in skupni pozitivni duh, ki že od leta 1365 prispeva k izjemni skupnosti v objemu reke Krke.« Zahvalil se je tudi nagrajencem, ki so s svojim presežnim delovanjem zaznamovali leto 2021 oziroma že vrsto let bogatijo novomeški prostor z delovanjem na področju kulture in umetnosti ali na humanitarnem in prostovoljnem področju. Njihovo delo je predstavljeno tudi na razstavnih panojih na Glavnem trgu.

F2_002
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ccc.JPG

Fotogalerija nagrajencev na Glavnem trgu

V okviru občinskega praznika so številne dogodke pripravili tudi novomeška društva in organizacije. Planinsko društvo Krka je izvedlo tradicionalni nočni pohod z baklami na Trško goro, Pozabljena polovica Novega mesta je v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravila pogovorni večer z izjemnimi ženskami, na tradicionalni pohod in kolesarjenje po Rudolfovi poti, ki je bilo minulo soboto je vabilo Pohodniško društvo Novo mesto, Atletski klub Krka pa v nedeljo, 10. aprila 2022 organiziralo 22. novomeški tek.

Foto: Boštjan Pucelj in Robert Kokol

Vir: MO Novo mesto

Zbral in uredil: Franci Koncilija

2. aprila je bil svetovni dan mladinske književnosti

Že od leta 1967 vsako leto 2. aprila – na rojstni dan Hansa Christiana Andersena – praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan pravljic. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 3.jpg

»Zimski večeri, ko veter zavija okrog vogalov, vrtinči listje in opleta z vejami. Pa pride pomlad, muhasti april, ko dež ne jenja. Kaj je lepšega kot ob takih večerih vzeti v roke pravljico in se poglobiti v njo, preseliti se skupaj z glavnimi junaki v domišljijski svet. Ja, govorim o pravljicah, ki jih je napisal Hans Christian Andersen.«

2. aprila leta 1805 se je v revni družini na Danskem rodil deček Hans Christian Andersen. Že od rojstva naprej je bil posebnež, da so se ostali otroci norčevali iz njega. Šola mu ni nič kaj dišala, rajši se je igral z lutkami in sanjaril, kako bo postal igralec in pesnik. Kaj kmalu mu je oče umrl in mladi Andersen je lahko nadaljeval šolanje le ob pomoči mecenov. Tako je počasi napredoval po družbeni lestvici med kulturnike, se poizkusil v gledališču, kjer pa zaradi svojega glasu ni uspeval. Začel je pisati pesmi in romane, ki so pa šli hitro v pozabo.

Bolj uspešen je bil v pisanju pravljic, vendar na Danskem ni bil preveč cenjen zaradi svoje vzvišenosti. Njegov oče je bil namreč v daljnem sorodu s plemenitimi ljudmi, ki pa jih seveda niso poznali.

Kmalu je začel potovati in obiskal in videl je kar precej sveta. Zanimivo je, da je bil celo dvakrat v Ljubljani.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 4.jpeg

Njegove pripovedi niso bile tradicionalne s srečnim koncem, kot je pri klasičnih pravljicah v navadi. Nekatere so se končale z žalostnim koncem, včasih so bile celo strašljive. Tako je njegovo pisanje pritegnilo tudi odrasle, saj so bile v njih življenjske resnice. Kljub temu pa so bile in so še vedno presenetljivo zanimive tudi za otroke. V svojih pravljicah je opisoval stanje takratnega časa. Bile so otožne, pa tudi zabavne, odvisno od časa, v katerem jih je pisal.

Njegove pravljice so bile vedno bolj zanimive v tujini, požel je veliko uspeha. Odprta so mu postala vsa vrata. Ko je videl, da njegovi romani niso zanimivi, se je ves posvetil pisanju pravljic. Omenila bi le nekatere od njih. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 5.jpg
Ilustratorka Marlenka Stupica
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 6.jpg

Na primer PALČICA, ki išče in ne najde pravega doma, tudi Andersen se ni počutil nikjer domače. Čudovite ilustracije v tej pravljici so delo naše prve in tudi najboljše ilustratorke Marlenke Stupica.

Pravljica GRDI RAČEK nas uči sprejemanja drugačnosti, kar je še danes aktualno, DEKLICA Z VŽIGALICAMI govori o moči in krhkosti, ki jo daje domišljija, CESARJEVA NOVA OBLAČILA nam pa pokaže, da obleka še ne naredi človeka, bolj pomembna je iskrenost, ki jo je treba ceniti. Še in še bi lahko naštevala.

Nekje je Andersen zapisal: »Življenje samo je najlepša pravljica.« Tudi sam je tako živel.

Fotografije so s spleta.

Avtorica prispevka je Emilijana Crgol.

Uredil je Franci Koncilija.

Glazerjeve nagrade in listine leta 2022

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 1.jpg

Nagrajenec Vili Ravnjak

Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti je prejel Vili Ravnjak, nekdanji umetniški vodja Drame SNG Maribor, ker je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost. Glazerjevo listino pa so prejeli igralka Mateja Pucko, pisatelj Boris Kolar ter umetnostna zgodovinarka in konservatorka Alenka Zupan. Glazerjeve nagrade, najvišje mariborske nagrade na področju kulture, so podelili v petek, 25. marca 2022, v Mariboru.

»Presojati o nagradah v kulturi in umetnosti v tako zahtevnih časih, kot jih doživljamo, je zelo odgovorno in posameznike, ki s svojo ustvarjalnostjo plemenitijo našo vsakdanjost, je treba še posebej ceniti«, je ob razglasitvi imen letošnjih Glazerjevih nagrajencev povedal predsednik Glazerjevega odbora Miran Štuhec. Pojasnil je, da so člani strokovnih komisij pri ocenjevanju umetniških dosežkov posameznikov upoštevali kriterije, kot so izvirnost, inovativnost, estetska odličnost, razmerje med vsebino in formo, pa tudi odmevnost v slovenskem prostoru in v tujini.

Po odločitvi članov Glazerjevega odbora je letošnji prejemnik velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo Vili Ravnjak, nekdanji umetniški vodja mariborske Drame, dramaturg, režiser, scenarist in mislec. V obrazložitvi nagrade piše: »Nagrajenec je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost«.V nadaljevanju piše tudi, da je Ravnjak ob številnih uspešnih dramaturgijah pripravljal gledališko-estetski prostor za uspešno realizacijo svetovno znanega režiserja Tomaža Pandurja, hkrati pa je sistematično povezoval gledališče z globokimi duhovnimi premisleki. »Nagrajenec je duhovno in estetsko temeljito zaznamoval repertoar mariborskega gledališča, ob tem pa s svojim bogatim knjižnim opusom presegel njegove meje ter ustvaril odprt stik z mnogimi aktualnimi temami časa«.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\o_11132009_1024.jpg

Zasedanje Glazerjevega odbora za podelitev nagrad

Glazerjevo listino pa je za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih prejela igralka mariborske drame Mateja Pucko za vlogi Mae v predstavi Mačka na vroči pločevinasti strehi in gospodinje Joži v uprizoritvi To noč sem jo videl. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 3 - MATEJA PUCKO.jpg
Mateja Pucko 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 4 - BORIS KOLAR.jpeg
  Boris Kolar

Listino je prejela tudi konservatorka tamkajšnjega zavoda za varstvo kulturne dediščine Alenka Zupan za obnovo starega mestnega jedra in predvsem Sodnega stolpa na mariborskem Lentu. Pisatelj Boris Kolar pa jo je dobil za dva romana, in sicer Trinajst in Potopimo Islandijo.

Letošnjim dobitnikom so Glazerjevo nagrado in listine izročili na slovesnosti v mariborski Minoritski cerkvi.

Fotografije so s spleta.

Viri: Večer, Delo, STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO ZA LETO 2022 STA JOŽICA AVBELJ IN MARJAN KRAVOS

Podelitev nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je bila v nedeljo, 27. marca 2022, v Prešernovem gledališču Kranj, ob odprtju Tedna slovenske drame, na sam svetovni dan gledališča. Nagradi za življenjsko delo sta prejela igralka Jožica Avbelj ter tržaški slikar in scenograf Marjan Kravos.  Za stvaritve v zadnjih dveh letih je ZDUS nagrade podelil še igralki Ivi Krajnc Bagola in igralcu Vitu Weisu.

Igralka Jožica Avbelj, ki je prejela življenjsko nagrado Marija Vera za nastope na gledališkem odru, dejansko pooseblja izvirnost, prodornost in neposrednost igralskega izraza, hkrati pa predstavlja vrhunce slovenske uprizoritvene umetnosti zadnjih petdesetih let, piše v utemeljitvi za prejem nagrade.Igralka Jožica Avbelj je že v začetku svoje igralske poti zasnovala prepoznaven in unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka, igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja. Svoj igralski potencial je razvila onkraj skrajnih meja izraznosti, telesnosti in psihofizičnih stanj. V njeni vedno sveži, novi, a siloviti in energični igralski govorici živi gledališka umetnost, ki izvira iz neo-avantgardnih praks, sega prek dramskega, za sodobno uprizoritveno umetnost  pa še vedno pomeni vrhunec polnosti igralske moči in discipline, še piše v utemeljitvi.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 2.jpg
Marjan Kravos
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTO - 4.jpg
Panorama Trsta, kjer prebiva nagrajenec Kravos.

Slikar in scenograf Marjan Kravos je zaznamoval in oblikovali podobo, status in uspehe Slovenskega stalnega gledališča Trst, piše v utemeljitvi nagrade Polde Bibič za življenjsko delo

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\MARIJA VERA - IGRALKA.jpg
Igralka Marija Vera
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\POLDE BIBIČ.jpg
Gledališki in filmski igralec Polde Bibič

Kravos se podpisuje pod več kot sedemdeset scenografij, med njimi jih je največ za produkcije domačega gledališča, čeprav je svojo ustvarjalnost razvijal tudi pri uprizoritvah Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Slovenskega ljudskega gledališča Celje in drugod.V njegovem scenografskem opusu izstopajo nekatera velika slovenska dramska besedila, kot so Krst pri Savici  Dominika SmoletaKralj na Betajnovi  Ivana Cankarja in več uprizoritev besedil Dušana Jovanovića.

Nagrado Duša Počkaj za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih pa je letos prejela igralka Iva Krajnc Bagola. Kot piše v utemeljitvi, je v zadnjih dveh letih s tankočutnostjo svojega velikega talenta ustvarila izjemen opus vlog. Njene odlike so popolna potopitev v materijo vloge, iz katere vedno žari njena temperamentna osebnost, s katero oplemeniti vsako svojo igralsko kreacijo in s katero svojim vlogam vedno doda iskrivost in komičnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\DUŠA POČKAJ.jpg
Duša Počkaj
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 3.jpg
Iva Krajnc Bagola

Nagrado za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih je prejel tudi igralec Vito Weis. Član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, do pred kratkim pa tudi svobodni igralec, ki je z zavidljivim opusom dokazal, da v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, navsezadnje tudi gledalcem. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 5.jpgVito Weis

Gre za igralca, ki razmišlja, raziskuje, deluje in na koncu tudi prepričljivo zastopa stališče, so zapisali v utemeljitvi.Komisijo za nagrade ZDUS so sestavljali Barbara Cerar (predsednica) ter Branko Jordan in Rok Andres.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Šahovski spektakel v Novem mestu

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\ŠAHOVSKI SPEKTAKL V NOVEM\FOTKA -.jpg

Vabilo na šahovski turnir

Informacijska točka EUROPE DIRECT Novo mesto, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto, je 18. in 19. marca 2022 v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije in Šahovskim društvom Krka Novo mesto gostila pravi šahovski spektakel – šahovski turnir z osrednjo gostjo dogodka, šahovsko velemojstrico in svetovno mladinsko prvakinjo Lauro Unuk iz Ljubljane.

Velemojstrica proti prvemu slovenskemu šahovskemu robotu

Šahovska velemojstrica Laura Unuk igra šah z robotom in s prijatelji

V Razvojnem centru Novo mesto so združili znanost, umetnost in šport oziroma šah ter pripravili izjemen šahovski spektakel, ki je privabil lepo množico ljubiteljev te kraljevske igre iz vseh koncev Slovenije. Vrhunec dogodka je bila šahovska partija med mlado in nadarjeno velemojstrico Lauro Unuk iz Ljubljane in prvim  slovenskim šahovskim robotom, ki so ga razvili v Razvojnem centru Novo mesto. Šahovska velemojstrica Laura Unuk je brez težav matirala šahovskega robota! Čestitamo!

Šah spodbuja osnovne in višje kognitivne funkcije, od zaznavanja do načrtovanja, odločanja in predvidevanja. S pomočjo šaha urimo intuicijo in spomin, se učimo postavljanja ciljev, določanja prednostnih nalog, izboljša se nam tudi prostorska predstava. Šah je tudi odlična igra za povezovanje in druženje različnih generacij.

V okviru dogodka ŠAH-MAT 4.0 so potekala štiri šahovska tekmovanja:

  • vseslovenski spletni šahovski turnir
  • simultanka: Laura Unuk proti 20 šahistom 
  • šahovski dvoboj: ekipni turnir – Novo mesto proti Ljubljani
  • VRHUNEC DNEVA: šahovska partija – Laura Unuk proti robotu 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\FOTKA - 4.jpg

Vrhunec dogodka je bila šahovska partija med Lauro Unuk in robotom Razvojnega centra Novo mesto, ki je popolnoma samostojno premikal  šahovske figure. Za programiranje robota je poskrbela ekipa LABTOP-a – Laboratorija za tovarne prihodnosti, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto. Partija je bila odigrana s posebnimi šahovskimi figurami, ki so jih oblikovali v sodelovanju z Lauro Unuk in so 3D natisnjene. Šahovski spektakel, ki se je odvijal v prostorih Razvojnega centra Novo mesto, je bil tudi lep uvod v evropsko posamično prvenstvo v šahu, ki bo v Brežicah od 26. marca do 7. aprila 2022, kjer organizatorji pričakujejo 350 igralcev iz vse Evrope. Na prvenstvu bodo prisotni najboljši vrhunski šahisti in najpomembnejši predstavniki šahovskega sveta.

O fenomenalni in nadarjeni šahistki Lauri Unuk smo na spletni strani  KDSŠ že poročali 21. februarja 2022. Naslov prispevka se glasi: Ljubljančanka Laura Unuk, mednarodna mojstrica in svetovna prvakinja v šahu.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Goga je izdala prve evropske literarne pravljice

Pri Založbi Goga je nedavno izšla prva in najstarejša knjiga evropskih literarnih pravljic Zgodba zgodb, ki jo je napisal Giambattiste Basila iz Neaplja v Italiji. Zbirka je nastala v 17. stoletju in ni bila namenjena otrokom, temveč takratni dvorski publiki, po vsebini pa je duhovita in ostra kritika takratne družbe. Knjigo sta prevedli Ana Duša in Irena Duša Draž, ilustracije pa je prispeval Damijan Stepančič. 

Pravljica je v osnovi folklorni žanr, ki se je razvijal skozi ustno in pisno izročilo. Vse, kar danes vemo o pravljicah, izvira iz njihovih pisnih manifestacij. »Basile je ta folklorni, načeloma ustni žanr zavestno prenesel v literaturo. Posamezna besedila s pravljično osnovo so se sicer pojavljala že prej, vendar so zgodnejši avtorji poskušali prikriti izvor ljudske, ustne zgodbe. Basile pa je v literaturo zavestno vnesel pravljični kaos in iz tega naredil literarni žanr. S tem da takrat to ni bil žanr za otroke, ampak dvorski žanr,« je v pogovoru ob izidu knjige pojasnila gonilna sila projekta, prevajalka in pripovedovalka zgodb Ana Duša, ki se s pravljicami ukvarja že dvajset let in je iz Basila tudi diplomirala. 

Na predstavitvi knjige sta pravljice brala dramska igralca Marko Mandić in Pia Zemljič.

Na predstavitvi knjige sta pravljice brala dramska igralca Pia Zemljič in Marko Mandić

»Na pravljice ne gledam več kot na obliko besedil, ampak jih dojemam kot en velik sod ali čeber, kamor so nametani motivi z vseh vetrov. Vsako posamično besedilo je, kot bi zajel iz tega čebra, dobil ven nekaj motivov in jih vsakokrat znova sestavil skupaj. Zame je pravljica ena.«

Še dandanes ne vemo, ali je Basile sploh imel namen objaviti svojo zbirko, saj jo je posthumno objavila njegova sestra. Znano pa je, da jih je neapeljski avtor iz 17. stoletja pisal zato, da jih je bral občinstvu na dvoru. Na začetku je bila pravljica pisana kot družbena satira in je kot takšna govorila o stvareh, o katerih ni bilo dovoljeno na glas razpravljati. Takšen princip je bil še bolj izrazit konec 17. stoletja na francoskem dvoru, ko je pravljica postala ponovno izrazito priljubljena. »Večinoma so jo na dvorih pripovedovale in pisale ženske, ostal je spomin zgolj na pravljičarja Charlesa Perraulta, ki je bil takrat edini pisec poleg mnogih drugih pisateljic. Takrat je veljalo in bilo še bolj očitno, da so te ženske skozi pravljice govorile neko svojo resnico, svoje videnje sveta, ki ga niso mogle javno izražati,« je še pojasnila Ana Duša.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\GOGA JE IZDALA PRVE EVROPSKE PRAVLJICE\BPu-eb6264-300x534.jpg
Direktor Mitja Ličen
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\GOGA JE IZDALA PRVE EVROPSKE PRAVLJICE\NASLOVNICA KNJIGE.jpg
Nova knjižna uspešnica Goge

                           

Diktat, da mora pravljica vzgajati, spodbujati moralo, nacionalno zavest, sta kasneje uvedla brata Grimm, kar je povzela vsa Evropa razen Italije. »Ko sta brata Grimm prvič izdala pravljice, jih nista izdala z mislijo na otroke v današnjem smislu, ampak z nacionalno idejo neke literature, ki naj prikaže lepote nemškega naroda. Bila sta zelo verna protestanta in sta načrtno vzela pravljico, da bi otroke vzgajala v krščanski morali.« Italijani niso dobili svoje nacionalne zbirke v 19. stoletju, kot večina drugih narodov, ampak so jo naročili šele po drugi svetovni vojni, v drugi polovici 20. stoletja. Tega dela pa niso naložili folkloristu, kot je bilo sicer običajno, ampak pisatelju Italu Calvinu. »Italijanska pravljica je zato od začetka do danes veliko bolj literarna kot druge. Zaradi tega ima tudi neko samozavest, ki je sicer ljudske pravljice nimajo,«je še povedala Ana Duša.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

8. FEBRUAR JE PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI IN DRŽAVNI PRAZNIK

Vsako leto Slovenci 8. februarja praznujemo Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni in državni praznik, ki je v Sloveniji dela prost dan. Na ta dan praznujemo obletnico smrti slovenskega najpomembnejšega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800 – 1849).  To je tudi dan, ko v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Proslava ob obletnici pesnikove smrti 8. februarja se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

Neponovljivost in enkratnost umetnosti, ki je nastajala od srednjeveških Brižinskih spomenikov naprej, je kot enkraten kulturnozgodovinski dogodek prvič in za zmeraj združil troje: antično izročilo, krščanski duh in staroslovensko specifiko. Primož Trubar pa je povsem jasno opozoril na dejstvo, da je slovenstvo v prvi vrsti kulturno vprašanje.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 3.jpg

Dr. France Prešeren in Primicova Julija

Zato je ob priložnosti podeljevanja najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke vseh vrst potrebno poudariti zelo pomembno dejstvo, da se maloštevilni slovenski narod ni zapiral pred drugimi, tujimi narodi, marveč se je čutil dovolj suverenega, da je s Prešernom in drugimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci dal evropskemu prostoru univerzalne dosežke na področju poezije, literature, glasbe, arhitekture, baletne, filmske, likovne in kiparske umetnosti. Tako smo Slovenci sooblikovali  in še vedno  sooblikujemo evropski medkulturni dialog in evropsko umetnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 4.jpg

Prešernova rojstna hiša

Upravnemu odboru Prešernovega sklada so bile v preteklosti zvezde zelo naklonjene. Odbor je pri odločanju sledil visoki ravni strokovnosti, senzibilnosti in poštenosti do umetnosti, umetnikov in uživalcev teh duhovnih dobrin. Zato ni čudno, da je velika socialna vloga umetniške sfere v okviru izbranih estetskih konceptov opozarjati na različne problematike časa, v katerem živimo, in predvsem zaradi tega zahtevati spremembe.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA  - 5.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 6.jpg

Prešernov spomenik v Ljubljani in v Kranju

Vse to priča, da gre pri Prešernovih nagradah za izjemne vitalnosti subtilnega umetniškega angažmaja tako v Sloveniji kakor tudi na mednarodni ravni vrhunskih dosežkov slovenske umetnosti v najširšem pomenu besede. Zato v teh čudnih časih, ko Slovence pestijo različne prepovedi, svarila, grožnje in nasprotovanja vseh vrst, ostajata umetnost in kultura poslednji diskurz, kjer se more udejanjiti svobodna volja in kjer lahko doživimo tako katarzo kot veliko radost in osebno duhovno zadovoljstvo.  

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer in Demokracija

Zbral in uredil: Franci Koncilija

264. OBLETNICA ROJSTVA VALENTINA VODNIKA

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\264 - LET ROJSTVA VALENTINA VODNIKA\200px-Vodnik_spomenik.jpg

Valentin Vodnik in njegov spomenik na ljubljanski tržnici.                 

V četrtek, 3. februarja, Slovenci praznujemo 264. obletnico rojstva jezikoslovca, pesnika, pisatelja, prevajalca in časnikarja Valentina Vodnika. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer ohranjajo njegovo zapuščino, vsako leto na dan njegovega rojstnega dne, pripravijo  »vodnikovanje«, nekdaj velik šišenski praznik. 

Vodnikovanje tako obuja spomin na začetke slovenske narodne zavesti. Valentin Vodnik je namreč še bolj kot zaradi svojih pesmi pomemben zaradi svojega prizadevanja za javno rabo slovenščine. Vodnikovanje, ki oživlja in ohranja življenje in delo pomembnega slovenskega razsvetljenca, pa je vpeto tudi v kulturno življenje sodobne Ljubljane. Na Vodnikovi domačiji, v hiši branja, pisanja in pripovedovanja, tako vsako leto na Vodnikov rojstni dan odkrivajo eno poglavje iz njegovega življenja. Letos je to posvečeno novinarstvu in publicistiki, kjer je bil Valentin Vodnik, tako kot na številnih drugih področjih, prvi in najpomembnejši. Najprej je pisal pratike, leta 1797 pa je izšla prva številka Lublanskih novic, prvega časopisa v slovenskem jeziku!

Tako bodo v četrtek, 3. februarja v Vodnikovi domačiji številni najrazličnejši dogodki. Dopoldanski program vodnikovanja bo namenjen šolarjem, popoldanski dogodki pa bodo nagovarjali najširše občinstvo. Pripravili so strokovni izlet po Vodnikovi Ljubljani, ki ga bo vodil najpomembnejši poznavalec Vodnika Luka Vidmajer z ZRC SAZU, zvečer pa bodo odprli stalno razstavo Slovenščina oživljena in druge zmage zadovoljnega Kranjca Valentina Vodnika, ki jo je pripravil Marijan Rupert iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\264 - LET ROJSTVA VALENTINA VODNIKA\images (3).jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\264 - LET ROJSTVA VALENTINA VODNIKA\vodnik-1.jpg

Vodnikova domačija v Šiški

Poleg teh dogodkov si bo na facebooku strani in youtube kanalu možno ogledati še spletno hišno predstavo kulturnika Andreja Rozmana-Roze z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

2022 JE LETO PAVLETA ZIDARJA (1932–1992)

UVOD

V letu 2022 bi najprej 6. januarja pokojni Pavle Zidar, eden najplodovitejših, najbolj množično branih pisateljev in eden prvih svobodnih umetnikov pri nas, praznoval  devetdeseto obletnico rojstva,  trideseto obletnico smrti pa 12. avgusta. Pavle Zidar je bil pionir tistega, kar danes imenujemo gmotna stiska samostojnega kulturnega delavca. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\img_00000775.jpg

Pesnik in pisatelj Pavle Zidar

Bil je eden najplodovitejših povojnih slovenskih prozaistov. Njegov opus je med najobsežnejšimi v slovenski literaturi vseh časov. Rodil se je kot Zdravko Slamnik 6. januarja 1932 na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. Najprej je po končanem učiteljišču v Ljubljani učiteljeval v več krajih na Dolenjskem, potem v Piranu, kasneje pa se je kot eden prvih po vojni, že leta 1965, odločil za poklic svobodnega pisatelja. Učiteljevanje je bil primoran zapustiti, ker je prihajal v spore z oblastjo, ki ga je kasneje izključila tudi iz partije. 

Njegova prva knjiga, Kaplje ognjene, ki je izšla leta 1960 je bila pesniška, po njej pa se je posvetil izključno prozi. Kasneje se je umaknil v kartuzijo Pleterje, kjer je leta 1965 napisal tematsko pogumni roman Sveti Pavel, o dveh dolenjskih bratih – enem partizanu, drugem belogardistu in roman Oče naš. Šele proti koncu življenja se je delno spet vrnil k poeziji.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\FOTKA - 3.jpg
Kartuzija Pleterje
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\Sveti_Pavel_(novel).jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\oce_nas-350x400.jpg

ZIDARJEV USTVARJALNI OPUS

Po plodovitosti se njegov ustvarjalni opus lahko primerja le še z Ivanom Cankarjem. Zidar je neutrudno ustvarjal, napisal je 71 knjig, od tega 35 romanov in 18 novelističnih zbirk, pet povesti oziroma pripovedi, 16 otroških in mladinskih del in dve pesniški zbirki. Največ se je loteval socialnih, psiholoških, religioznih in erotičnih vprašanj človekovega življenja – vedno v prepoznavnem slovenskem okolju in z avtobiografsko obarvanimi liki. Leta 1987 je prejel Prešernovo nagrado. V utemeljitvi so zapisali: »Nosil in vodil ga je tok žive pripovedi in samo tako je lahko ostal zvest življenju, ki je pljuskalo v njem in okrog njega…!« 

Zidar je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, Prežihovo nagrado za povest Sveti Pavel in nagrado mesta Ljubljane za mladinsko povest Kukavičji Mihec. Nekaj njegovih romanov pa so prevedli v trinajst tujih jezikov. Novomeška knjižnica Mirana Jarca pa hrani velik del Zidarjeve literarne zapuščine.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\pavle-zidar-pisem-knjigo-slika-19367990.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\cudezi-pavle-zidar-slika-4084467.jpg

ZIDARJEV ODNOS DO KRITIKOV IN DO SVOJEGA PISANJA

Pavle Zidar ni maral intervjujev, ob podelitvi nagrade pa je vendarle dejal, da človek ni homo religiosus niti zoon politikon, še manj homo faber ali homo sapiens, temveč samo homo naturalis! O svojih knjigah pa je nekje zapisal: »Braniti svoje delo ali polemizirati s komer koli je mlatenje prazne slame, komedijanstvo. Delo se brani samo pred spletkarsko, politično naročeno kritiko. Pisatelj naj se pred kritikom vede, kakor je treba: po moško«! Pisateljeva in pesnikova dolžnost je, da ne dopustita človeka podružbiti in ga tako prignati do neke uravnilovke mišljenja in govorjenja. Ustvarjati morata ljudi, ki so si navzven in navznoter različni. Zidarjeva ustvarjalna zgodba se nam najprej prikazuje kot osebno pričevanje o nepozabnem in hudem popačenju stvarnosti v našem povojnem času, ki pa vseskozi ostaja  inovativna, avtorska, sveža in poetična. Pri vsem tem pa se ga niso nikoli dotaknile modne prozne oblike, ampak je vseskozi ostajal zvest življenju in samemu sebi. Zato je bil tudi zelo bran pisatelj, kar je gotovo posledica pisateljevega prepričanja, da je »poslanstvo knjige v razumljivosti«!  

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\pavle-zidar-jezus-v-casu-potovanje-palestini-slika-170317.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\images.jpg

Na vprašanje, kaj meni o svojem pisanju je Zidar dejal, da gre za misterij, ki po eni strani človeka muči, po drugi pa ga odrešuje. Beseda je duša parabole, še posebej, če je šla skozi postopek, kako priti do umetniškega razodetja… Ko ga ustvarimo, smo v bistvu prišli v stik z resnico. Beseda ujeta v paraboli živi svojo večnost, ko nas že dolgo več ni…V njej videvamo čas, merilo časa in njegovo nasprotje. Čas je vedno na begu in ga lovimo v prispodobo. 

ZAKLJUČEK

Pisatelj Pavle Zidar je umrl 12. avgusta 1992 v Ljubljani, pokopali pa so ga na piranskem pokopališču. V stanovanju v Luciji je njegov delovni prostor preurejen v spominsko sobo, na pisateljevi rojstni hiši na Javorniku pri Jesenicah pa je spominska plošča, v avli Osnovne šole Koroška Bela pa stoji njegov kip, delo akademskega slikarja Jake Torkarja…Samo na Dolenjskem, kjer je poučeval na Osnovni šoli na Karteljevem, pisal romane v samostanu Pleterje itd…, pa Zidar nima nobenega spomenika.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\250px-Pavle_Zidar_here-was-born_plaque.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\PAVLE ZIDAR - OBLETNICI\_home_datadisk_arhiv_assets_transfer_images_web_201111_02_311029967-EP_3.jpg

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija