Arhivi Kategorije: Zgodilo se je

Naša članica, pisateljica Ivanka Mestnik, je praznovala častitljivo 88. obletnico rojstva

V sredo, 11. maja 2022 je naša draga pisateljica in članica Kulturnega društva Severina Šalija Ivanka Mestnik žarela od veselja in ponosa. Ustvarjalci projekta Krka, zelena žila do srca so v čast njenega 88.  rojstnega dne v njeni rojstni Drašči vasi, poleg Hiše kulture in nature, v kateri je nadvse zanimivo urejena Ivankina spominska soba, pripravili že 3. srečanje s pisateljico, ki s svojimi knjigami navdušuje staro in mlado.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 2.JPG
Hiša kulture in nature
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\DSC_0304.JPG
Množica Ivankinih prijateljev 

Koordinatorici projekta Nevenka Kulovec in Slavka Vidic sta s pomočjo prizadevnih mentoric in ravnateljic nekaterih dolenjskih osnovnih šol pripravili lep suhokranjski praznik. Pester in bogat kulturni program je kot prava profesionalka povezovala Dragica Šteh, učiteljica matematike na OŠ Zagradec, ki je tudi odlična pesnica in kulturnica.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0302.JPG
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0309.JPG

Odlomka iz Ivankinih najljubših knjig Izleta na modri planet in iz Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča

Številni Ivankini prijatelji smo na prelep pomladni dan, » bil je kot iz čistega srebra ulit «, v zelenem okolju dolenjske lepotice Krke uživali ob prikazih ustvarjalnosti in poustvarjalnosti suhokranjskih učencev OŠ Žužemberk – PŠ Šmihel in OŠ Zagradec ter OŠ Drska iz Novega mesta. Še posebej so nas navdušili igrani dramski prizorčki iz Ivankinih mladinskih knjig Izlet na modri planet in Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča. Mene se je najbolj dotaknil zaigrani odlomek iz knjige Izlet na modri planet, ker me je spomnil na čase, ko smo z učenci na OŠ Grm brali to knjigo, se ob njej učili o vsem, kar je povezano s cerebralno paralizo, za zaključek projekta pa pripravili še posebno številko Najče, šolskega časopisa.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 6.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 7.jpg

Ivanko so tega lepega pomladnega dne s svojo prisotnostjo razveselili tudi Sončki, člani Društva za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, s svojo pozornostjo pa navdušile tudi njene prijateljice, ki jih povezuje Parkinsonova bolezen, ki muči tudi njo, ampak se ji ne da, saj še kar naprej snuje nove ideje. Pravo težo so imele Ivankine besede o tej bolezni ter o ljubezni do rojstnega kraja in ljudi. Njena volja in pogum naj bosta vzgled mlajšim in najmlajšim!

Dogodek je popestril tudi žužemberški župan Jože Papež, ki je poleg čestitk in dobrih želja ob Ivankinem jubileju poudaril pomen čistega okolja in razvoja Suhe krajine ter povezovanja mlade in stare generacije.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\FOTKA - 8.JPG
Društvo za cerebralno paralizo  
Župan Jože Papež

Slikar Jože Kumer, ki je bil tudi prisoten, ni povedal nič, ker je že vse povedal s svojimi vrhunskimi ilustracijami v Ivankinih knjigah, žal pa so bili odsotni mnogi Ivankini podporniki, ki jim je hvaležna, za kar je tudi javno izrazila svojo zahvalo. Pisateljica Ivanka Mestnik je tudi članica našega kulturnega društva (KDSŠ) in je z našo podporo izdala dve svoji knjigi, na kar smo ponosni. Iz srca ji čestitamo ob življenjskem jubileju in za njen bogat knjižni opus!

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\ivanka-mestnik.jpg

Spominska soba Ivanke Mestnik

V njeni spominski sobi je obiskovalcem na ogled fotoalbum z naslovom Moja dela v sliki in besedi. To novo knjigo s fotografijami je posvetila svojima cenjenima profesorjema Karlu Bačerju in Marjanu Dobovšku, za njen izid pa je poskrbel Tomaž Grdin.

C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0328.JPG
C:\Users\uporabnik\Desktop\88 - LET IVANKE MESTNIK - DRAŠČA VAS - 11.5. 2022\IVANKA MESTNIK - PRISPEVEK\IZBOR SLIK ZA PRISPEVEK\DSC_0330.JPG

                                           Foto album Ivanke Mestnik

Od mladih pričakujemo, da bodo še naprej pridno ustvarjali, poustvarjali in raziskovali ter se veselo družili in povezovali, tudi s starejšo generacijo.Ivanki Mestnik pa želimo, da bi radoživo in s čim manj tegobami dočakala 4. srečanje v projektu Krka, zelena žila do srca!

Besedilo: Marjana Štern

Zbral, uredil in fotografiral: Franci Koncilija

Drago Jančar predstavil svoj novi roman Ob nastanku sveta

V torek, 12. aprila 2022, je pisatelj Drago Jančar v polni Kazinski dvorani SNG Maribor predstavil svoj novi roman Ob nastanku sveta. Ta dogodek ob izidu novega romana pa je bil bolj (po) častitev kot predstavitev. Jančar je uvodoma povedal:»Vsak nov roman je nastanek novega sveta. Tako kot je vsako življenje, ko se začne, nov svet, nov kozmos, ki nastane. Zmeraj znova je težko začeti, vsakokrat je veliko omahovanj, nejasnosti. Ob tem romanu se mi je to ves čas dogajalo, zato se je tudi nekaj časa vlekel.«Ob tem je bil Jančar zadovoljen, da roman, ki je letos izšel pri založbi Beletrina, predstavlja v rojstnem Mariboru. »Čeprav že dolgo živim drugje in hodim po svetu, a nekaj se dogaja, da me vsaj literatura zmeraj znova potegne nazaj domov,« je dejal.

Roman Ob nastanku sveta je po navedbah založbe zgodba o odraščanju in o svetu, ki ga še ni in mu je »določeno« nastati šele pred našimi očmi. »Razmišljal sem o tem, da človek zmeraj znova postavi ves svet, ko se pojavi v tem svetu. In da se pravzaprav neke stvari, neki medčloveški odnosi, celo družbeni odnosi, ponavljajo, nikoli na enak način, a v tisočerih milijonih variacij. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\NOV ROMAN DRAGA JANČARJA\FOTKA - 2.jpg

Drago Jančar, Ob nastanku sveta

Stari civilizacijski teksti so vse te stvari na nek način že zaznamovali in to je pozneje tudi svetovna literatura na vse mogoče obravnavala, zato nekje pravim, da se velike zgodbe ne dogajajo samo na dvoru Shakespearovih kraljev, ampak se lahko v nekem popolnoma marginalnem prostoru, v mojem primeru celo predmestnem, razvijejo podobni medčloveški odnosi z vsemi strastmi, ljubeznimi, izdajami in sovraštvi, označeni pa seveda z zelo konkretnim občutjem časa,« je na predstavitvi romana še pojasnil pisatelj Drago Jančar.

Dogajanje v romanu je postavljeno v čas po drugi svetovni vojni, ki je še vedno odzvanjala v družbi. »Vojna je posegla v vsako družino, v tem mestu še posebej. Čeprav so jo hoteli pozabiti, so ljudje ves čas govorili o njej… Svet je bil bolj surov, bolj brutalen, a hkrati tudi včasih bolj nežen, solidaren. Svet je bil močneje nabit s čustvi in vsem drugim. Ni drsel po površini življenja, ki ga je treba preživeti, ampak je bil napolnjen s tragičnimi, a tudi veselimi dogodki, ki so se ljudem globlje zarezali v njihova življenja, v njihovo zavest. In mi smo dediči tega časa, to je ostalo v nas, od tod so ti otroški spomini,« je pisatelj pripovedoval na večeru predstavitve svojega najnovejšega romana.

Izšel je novi roman Draga Jančarja

Pisatelj Drago Jančar

V romanu se prepletajo reminiscence iz pripovedovalčevega otroštva, sanjski prizori, biblijske zgodbe, daljne pokrajine se razprostirajo pod oknom, dogajajo se čudne reči. Zdaj so povsem resnične, potem zaplavajo v domišljijo in spet trdo pristanejo v življenju delavskega predmestja. »Kdo pravi, da se velike drame ljubosumja, izdajstev in prevar dogajajo samo na tebanskem dvoru?« vprašuje pripovedovalec v tem romanu. In odgovarja, da se lahko zgodijo tudi tisočletja pozneje med preprostimi ljudmi v surovem okolju povojnega Maribora. Pisatelj sveta mladega Danijela ni izbral naključno, saj ga izpisuje z različnimi narativnimi prijemi. Jančarjev Danijel je svetopisemska figura Egiptovskega Jožefa, ki ga je faraon poklical na dvor, da bi mu razložil sanje. Kot vzporedno zgodbo pa Drago Jančar izpiše še eno tragično ljubezensko in življenjsko zgodbo mladega dekleta, zgodbo, ki jo preči jančarjevski temni angel usode. »Pisatelji razlagamo sanje, izmišljujemo si jih, to se dogaja tudi v tem romanu,« je na predvečer svojega rojstnega dne še povedal Jančar.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

22. april, svetovni dan Zemlje

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Earth_Day_Flag.png/400px-Earth_Day_Flag.png

Vsako leto 22. aprila okoli 200 držav na svetu praznuje Dan Zemlje, ko se številni državniki pogovarjajo in odločajo o pomenu in usodi bodočnosti celotnega človeštva v povezavi z varovanjem okolja in Zemlje. Ta dan praznujemo že 52. leto. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John Mc Connell prvi predlagal dan spomina na Zemljo, ki naj bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970. S tem predlogom je takratni generalni sekretar OZN U Thant sicer soglašal, vendar se je kasneje z ameriškim  senatorjem Gaylordom Nelsonom dogovoril, da bo prvi Dan Zemlje 22. aprila 1970.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\##### - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\22 - APRIL - SVETOVNI DAN ZEMLJE\images.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\##### - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\0 - SVETOVNI IN MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\TARTINIJEVO LETO\22 - APRIL - SVETOVNI DAN ZEMLJE\FOTKA - 3.jpg

Slovenija je resnično zelo lepa …

Dejstvo je,da nevarnost izbruha tretje svetovne vojne ter podnebna kriza ta trenutek najbolj ogrožata človeštvo na Zemlji, na tem čudovitem planetu sredi temačnega vesolja…  Naši oceani so polni plastike, okolice velemest so skrajno onesnažene z odpadki, kemikalije ogrožajo stopnjo kakovosti podtalnice, izpusti škodljivih plinov pa ogrožajo človekovo zdravje. Zaradi izsekavanja je vedno manj deževnega gozda, na Arktiki pa se tali 10-metrska plast ledu, ki ga razjeda sladka voda pod njim, skoraj vsako leto pa izumre okoli 40.000 živalskih vrst. 

Število žrtev poplav na zahodu Evrope preseglo 180 - Kronika - TGR  Furlanija Julijska krajina

Domala vsak dan smo priče novicam o številnih vročinskih valovih, požarih, dolgotrajnih sušah, poplavah, hudih nevihtah in orkanih, pa tudi o hudem mrazu in snežnih viharjih, ki divjajo že povsod po svetu…Temu procesu klimatskih sprememb je človeštvo priča že 50 let, meteorologi in ekologi pa napovedujejo, da globalnemu segrevanju planeta sledi dramatična ledena doba, kot je bila pred 444 milijoni let, ko je bila celotna zemlja okovana v led…Ni čudno, da so okoljevarstveniki ogorčeni nad zaskrbljujočim oddaljevanjem od podnebnih ciljev in časovnim zamikom zelenega prehoda. Podaljšanje uporabe premoga pomeni segrevanje Zemlje vsako leto za 2, 8 stopinje! To pomeni, da če se bo doba uporabe premoga podaljševala, bomo na poti, kot da pariškega podnebnega sporazuma sploh ni bilo! Zato se ob vsem tem zdi mednarodni okoljski politični program v trenutnih geopolitičnih razmerah in močno skrhanih odnosih med velesilami precej utopičen.Še več. Za uresničitev nizkoogljične bodočnosti so potrebne drastične strukturne spremembe in dolgoročni ukrepi, ki jih mora sprejeti in uresničiti sleherna oblast v vsaki državi. Ko pa bo začelo primanjkovati zdrave pitne vode, kar se v Keniji že dogaja, pa se bo človeštvo znašlo v pravi biblični apokaliptični razsežnosti bivanja…

V začetku Svetega pisma, v Bibliji, v Knjigi vseh knjig, beremo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1Mz 1, 1). Ob koncu svojega stvariteljskega dela je ustvaril človeka, »po svoji podobi ga je ustvaril«(1Mz 1, 26) in mu zaupal skrb za vse stvarstvo. V konstituciji drugega vatikanskega koncila Cerkev v sedanjem svetu beremo: »Bog je zemljo z vsem, kar vsebuje, določil za uporabo ljudem in narodom, tako da morajo ustvarjene dobrine biti na razpolago vsem. Pri tem naj bo pravičnost vodnica, ljubezen in spoštovanje do soljudi pa njeni spremljevalki« (CS 69). Svetovni dan Zemlje nas torej zelo resno nagovarja, da si vsak posameznik na svoj način prav vsak dan prizadeva za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet!

Fotografije so s spleta.

Viri: Splet in različni mediji.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Svetovni dan knjige in noč knjige

Svetovni dan knjige je praznik, ki je tesno povezan s književnostjo, saj sta 23. aprila 1616 umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare. V počastitev teh dveh in vseh književnikov sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC.

V Sloveniji je praznik knjige naletel na odličen sprejem, tako smo iz enega dneva praznovanje raztegnili na ves april, dogodki pa bodo segli tudi v maj. Z idejo in geslom prireditve »Podarimo knjigo« pa je 23. april postal tudi dan podarjanja knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\FOTKA - 3.jpg

Tako je svetovni dan knjige posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine.Pisatelj Slavko Pregl je tako pred leti v poslanici ob SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE zapisal, da smo Slovenci dobri bralci in da je slovenščina nekaj posebnega, saj je eden redkih jezikov, ki ima dvojino. Vzemimo si čas za dobro knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira nova obzorja. 

http://osenams.splet.arnes.si/files/2021/04/12-300x300.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\FOTKA - 5.jpg

Noč knjige pa je mednarodni dogodek, s katerim tudi praznujemo 23. april, svetovni dan knjige. Njegov namen je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Z letošnjo Nočjo knjige se Slovenija poklanja stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. Verz  Nosimo srca v dlaneh iz njegove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal je bil izbran za srčno nit letošnjega pomladnega praznovanja. Tudi vi se lahko pridružite praznovanju Noči knjige. V petek, 22. aprila , in v soboto, 23. aprila, vas društvo Festival Sanje v sodelovanju z Vodnikovo domačijo vabi v park Zvezda v Ljubljani, kjer bo po triletnem premoru ponovno vzbrstel knjižni sejem. Večer pa lahko preživite tudi ob branju knjig, pripovedovanju ali poslušanju pesmic, pravljic in pripovedk. Naj bo to čas, ko se obrnemo vase, da bi negovali svoje notranje vrtove, da vzcvetijo v svet, v katerem bo človek človeku človek. Naj bo to noč, ko z lepoto in domišljijo prebujamo srca in duše.

Srčno vabljeni k soustvarjanju praznika, naj zazveni naš skupni glas ljubezni in sočutja, kot nam kličejo Kajuhovi verzi:

Ljudje,

če v vaših bi očeh razbral,

po kakšnih hodite poteh,

in če vsakdo od vas srce

na dlani bi dal,

da človek bi človeka prepoznal, 

takrat bi v hipu

stari svet propal …

Vir in fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija 

Razmišljanja o izvoru knjige

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\RAZMIŠLJANJA O KNJ\biblija2.jpg

Najimenitnejša knjiga na svetu, ki je bila prevedena v največ svetovnih jezikov, je gotovo Biblija (grško: knjižice) in je v tesni povezavi z libanonskim mestom Biblosom, kjer so pretovarjali egipčanski papirus. Kaj je potem knjiga? Po mednarodnih normah je knjiga knjiga, če ima vsaj 49 strani. V nasprotnem primeru je to brošura (franc. brochure). Nekateri menijo, da pojem knjige izhaja iz kitajščine, v slovanske jezike pa je knjiga prišla prek perzijskega jezika. Drugi pa prisegajo, da izraz knjiga korenini v mrtvem asirskem jeziku, kjer so knjigo imenovali pečat, v armenskem jeziku pa še danes knjigi pravijo »knik«. Nazivi za knjigo v germanskih jezikih, kot so Buch, book in bok, pa izhajajo iz besede bukva ali tudi bukvar. Tudi romanski jeziki niso kaj dosti bolj domiselni: svoja imena za knjigo so izvedli iz latinskega jezika liber (libro), kar pomeni knjiga. Rimski liber je bil sestavljen iz ene ploščice, združene ploščice pa so imenovali codex. 

Sodobne knjige so brez papirja, napisane so v elektronski obliki (grško: elektron, jantar) ali na displeju (zaslon, ekran). 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0 - MEDNARODNI DNEVI\23 - APRILA 2022 - SVETOVNI DAN KNJIGE\RAZMIŠLJANJA O KNJ\FOTKA - 2.png

Življenjska doba takšnih »knjig« ni znana, njihovi bralci pa nikoli ne bodo mogli reči: »Rad imam to knjigo!«

Vir in fotografiji sta s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Zahvalni govor ob podelitvi priznanj MONM za leto 2021

Spoštovani gospod minister Mark Boris Andrijanič, župan mag. Gregor Macedoni, podžupan Boštjan Grobler, direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič, predsednik Komisije za priznanja in nagrade Občinskega sveta MO NM, direktor Bojan Kekec, prejemniki nagrad in priznanj MO NM za leto 2021, Sandra Boršić, odgovorna za organizacijo in nemoten potek današnjega dogodka, cenjeni gostje in svojci nagrajenih Novomeščanov ter vsi ostali prisotni …

F2_044.jpg
Minister Mark Andrijanič
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ZADNJA STRAN\FOTKA - 2.jpg
Dr. Vida Čadonič Špelič

Dovolite mi, da vam najprej iskreno čestitam ob jutrišnjem občinskemu prazniku MONM, ko je pred 657 leti Rudolf Habsburški IV. ustanovil Novo  mesto.

Veseli me, da smo se zbrali v Jakčevem domu, v hiši kulture, ki nosi ime po Novomeščanu, akad. prof. slikarju in grafiku Božidarju Jakcu. V teh čudnih in negotovih časih, iz katerih, upam, da se bomo kmalu izvlekli, bi vas v luči občinskega praznika rad spomnil na pomen kulture in pristnih medčloveških odnosov, ki se zaskrbljujoče permanentno slabšajo. Na drugi strani pa številni ljudje trpijo, saj se počutijo osamljene in so v hudih stiskah, tudi zaradi ogroženega miru in vojne v svetu. Zato vas v tem kratkem zahvalnem nagovoru želim opogumiti, da nas, kljub vsemu, kultura v najširšem pomenu besede lahko tudi bogati. Z njo postajamo srečnejši in ustvarjalnejši ljudje, še posebej, ko na ta način drug drugemu lepšamo življenje, ko nas kultura žlahtni, naše odnose pa plemeniti na vseh ravneh …

Spoštovani! Nekje sem prebral, da je najlepši dan današnji, da je največja ovira strah, da je najhujša napaka sebičnost, da je najlepše darilo odpuščanje in da je najlepša stvar na tem svetu ljubezen …

F2_037.jpg
F2_006.jpg

Želim, da bi nas ta modra spoznanja spremljala na vseh naših poteh. V imenu prejemnikov občinskih priznanj in nagrad pa se iskreno zahvaljujem vsem pobudnikom, ki so nas nominirali za prejem priznanj in nagrad MONM. Hvala tudi vsem, ki ste prišli na to slovesnost in nas počastili s svojo prisotnostjo … Želim vam lep večer in vse dobro! 

V Novem mestu, 6. aprila 2022

Franci Koncilija

Podeljena občinska priznanja in nagrade

Na predvečer občinskega praznika MO NM, 6. aprila 2022, so v Jakčevem domu podelili priznanja in nagrade občinskim nagrajencem. Grb Mestne občine Novo mesto je prejel Franci Koncilija za izredne uspehe in rezultate dela na ljubiteljskem kulturnem in družbenem področju, Trdinovo nagrado mag. Uroš Weinberger za pomembne trajne uspehe na področju likovne umetnosti, nagrado Mestne občine Novo mesto pa so prejeli Marija Rus za dolgoletno nesebično delo na področju prostovoljstva, Andrej Gregorčič za dolgoletno predano delo na področju prostovoljstva ter razvoja posameznih društev in Drago Vovk za pomembnejše trajne uspehe na glasbenem področju ter prispevek k prepoznavnosti Novega mesta. 

Praznovanje občinskega praznika se je nadaljevalo s koncertom Novomeškega simfoničnega orkestra, ki je v polni Športni dvorani Marof ponovno navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

F2_069

Novomeški simfonični orkester z dirigentom Mirom Sajetom je navdušil več kot tisoč obiskovalcev.

Simfoniki so skrbno pripravljen koncert, ki je programsko vključeval tako novomeško kot svetovno glasbeno zakladnico, začeli s skladbo Jožeta Privška Ob reki, ki je bila za orkester napisana ob 50-letnici glasbene šole. Pri treh skladbah se jim je pridružila pevka Eva Boto, med drugim je zapela pesem Zelena leta, ki jo je nekoč prepevala Novomeščanka Tatjana Gros. Prireditev sta povezovala Carmen L. Oven in Luka Bregar, koncert pa je tradicionalno privabil več kot tisoč poslušalcev.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\2 - BPu-fb4523.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\bbb.jpg
F2_058
Župan mag. Gregor Macedoni

Župan mag. Gregor Macedoni je v nagovoru občankam in občanom čestital ob občinskem prazniku ter poudaril: »Bodimo še naprej ponosi na uspešno Novo mesto in skupni pozitivni duh, ki že od leta 1365 prispeva k izjemni skupnosti v objemu reke Krke.« Zahvalil se je tudi nagrajencem, ki so s svojim presežnim delovanjem zaznamovali leto 2021 oziroma že vrsto let bogatijo novomeški prostor z delovanjem na področju kulture in umetnosti ali na humanitarnem in prostovoljnem področju. Njihovo delo je predstavljeno tudi na razstavnih panojih na Glavnem trgu.

F2_002
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\NOVA SLO R3EVIJA - ETC\OBČINSKI GRB - MO NM - FRANCI KONCILIJA\ccc.JPG

Fotogalerija nagrajencev na Glavnem trgu

V okviru občinskega praznika so številne dogodke pripravili tudi novomeška društva in organizacije. Planinsko društvo Krka je izvedlo tradicionalni nočni pohod z baklami na Trško goro, Pozabljena polovica Novega mesta je v Kulturnem centru Janeza Trdine pripravila pogovorni večer z izjemnimi ženskami, na tradicionalni pohod in kolesarjenje po Rudolfovi poti, ki je bilo minulo soboto je vabilo Pohodniško društvo Novo mesto, Atletski klub Krka pa v nedeljo, 10. aprila 2022 organiziralo 22. novomeški tek.

Foto: Boštjan Pucelj in Robert Kokol

Vir: MO Novo mesto

Zbral in uredil: Franci Koncilija

2. aprila je bil svetovni dan mladinske književnosti

Že od leta 1967 vsako leto 2. aprila – na rojstni dan Hansa Christiana Andersena – praznujemo mednarodni dan knjig za otroke, svetovni dan pravljic. S tem praznikom želi mednarodna skupnost otrokom spodbujati ljubezen do branja, še posebej mladinskih knjig.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 3.jpg

»Zimski večeri, ko veter zavija okrog vogalov, vrtinči listje in opleta z vejami. Pa pride pomlad, muhasti april, ko dež ne jenja. Kaj je lepšega kot ob takih večerih vzeti v roke pravljico in se poglobiti v njo, preseliti se skupaj z glavnimi junaki v domišljijski svet. Ja, govorim o pravljicah, ki jih je napisal Hans Christian Andersen.«

2. aprila leta 1805 se je v revni družini na Danskem rodil deček Hans Christian Andersen. Že od rojstva naprej je bil posebnež, da so se ostali otroci norčevali iz njega. Šola mu ni nič kaj dišala, rajši se je igral z lutkami in sanjaril, kako bo postal igralec in pesnik. Kaj kmalu mu je oče umrl in mladi Andersen je lahko nadaljeval šolanje le ob pomoči mecenov. Tako je počasi napredoval po družbeni lestvici med kulturnike, se poizkusil v gledališču, kjer pa zaradi svojega glasu ni uspeval. Začel je pisati pesmi in romane, ki so pa šli hitro v pozabo.

Bolj uspešen je bil v pisanju pravljic, vendar na Danskem ni bil preveč cenjen zaradi svoje vzvišenosti. Njegov oče je bil namreč v daljnem sorodu s plemenitimi ljudmi, ki pa jih seveda niso poznali.

Kmalu je začel potovati in obiskal in videl je kar precej sveta. Zanimivo je, da je bil celo dvakrat v Ljubljani.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 4.jpeg

Njegove pripovedi niso bile tradicionalne s srečnim koncem, kot je pri klasičnih pravljicah v navadi. Nekatere so se končale z žalostnim koncem, včasih so bile celo strašljive. Tako je njegovo pisanje pritegnilo tudi odrasle, saj so bile v njih življenjske resnice. Kljub temu pa so bile in so še vedno presenetljivo zanimive tudi za otroke. V svojih pravljicah je opisoval stanje takratnega časa. Bile so otožne, pa tudi zabavne, odvisno od časa, v katerem jih je pisal.

Njegove pravljice so bile vedno bolj zanimive v tujini, požel je veliko uspeha. Odprta so mu postala vsa vrata. Ko je videl, da njegovi romani niso zanimivi, se je ves posvetil pisanju pravljic. Omenila bi le nekatere od njih. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 5.jpg
Ilustratorka Marlenka Stupica
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\SVETOVNI DAN - MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI\FOTKA - 6.jpg

Na primer PALČICA, ki išče in ne najde pravega doma, tudi Andersen se ni počutil nikjer domače. Čudovite ilustracije v tej pravljici so delo naše prve in tudi najboljše ilustratorke Marlenke Stupica.

Pravljica GRDI RAČEK nas uči sprejemanja drugačnosti, kar je še danes aktualno, DEKLICA Z VŽIGALICAMI govori o moči in krhkosti, ki jo daje domišljija, CESARJEVA NOVA OBLAČILA nam pa pokaže, da obleka še ne naredi človeka, bolj pomembna je iskrenost, ki jo je treba ceniti. Še in še bi lahko naštevala.

Nekje je Andersen zapisal: »Življenje samo je najlepša pravljica.« Tudi sam je tako živel.

Fotografije so s spleta.

Avtorica prispevka je Emilijana Crgol.

Uredil je Franci Koncilija.

Glazerjeve nagrade in listine leta 2022

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 1.jpg

Nagrajenec Vili Ravnjak

Veliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti je prejel Vili Ravnjak, nekdanji umetniški vodja Drame SNG Maribor, ker je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost. Glazerjevo listino pa so prejeli igralka Mateja Pucko, pisatelj Boris Kolar ter umetnostna zgodovinarka in konservatorka Alenka Zupan. Glazerjeve nagrade, najvišje mariborske nagrade na področju kulture, so podelili v petek, 25. marca 2022, v Mariboru.

»Presojati o nagradah v kulturi in umetnosti v tako zahtevnih časih, kot jih doživljamo, je zelo odgovorno in posameznike, ki s svojo ustvarjalnostjo plemenitijo našo vsakdanjost, je treba še posebej ceniti«, je ob razglasitvi imen letošnjih Glazerjevih nagrajencev povedal predsednik Glazerjevega odbora Miran Štuhec. Pojasnil je, da so člani strokovnih komisij pri ocenjevanju umetniških dosežkov posameznikov upoštevali kriterije, kot so izvirnost, inovativnost, estetska odličnost, razmerje med vsebino in formo, pa tudi odmevnost v slovenskem prostoru in v tujini.

Po odločitvi članov Glazerjevega odbora je letošnji prejemnik velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo Vili Ravnjak, nekdanji umetniški vodja mariborske Drame, dramaturg, režiser, scenarist in mislec. V obrazložitvi nagrade piše: »Nagrajenec je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost«.V nadaljevanju piše tudi, da je Ravnjak ob številnih uspešnih dramaturgijah pripravljal gledališko-estetski prostor za uspešno realizacijo svetovno znanega režiserja Tomaža Pandurja, hkrati pa je sistematično povezoval gledališče z globokimi duhovnimi premisleki. »Nagrajenec je duhovno in estetsko temeljito zaznamoval repertoar mariborskega gledališča, ob tem pa s svojim bogatim knjižnim opusom presegel njegove meje ter ustvaril odprt stik z mnogimi aktualnimi temami časa«.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\o_11132009_1024.jpg

Zasedanje Glazerjevega odbora za podelitev nagrad

Glazerjevo listino pa je za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih prejela igralka mariborske drame Mateja Pucko za vlogi Mae v predstavi Mačka na vroči pločevinasti strehi in gospodinje Joži v uprizoritvi To noč sem jo videl. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 3 - MATEJA PUCKO.jpg
Mateja Pucko 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\GLAZERJEVE NAGRADE - 2022\FOTKA - 4 - BORIS KOLAR.jpeg
  Boris Kolar

Listino je prejela tudi konservatorka tamkajšnjega zavoda za varstvo kulturne dediščine Alenka Zupan za obnovo starega mestnega jedra in predvsem Sodnega stolpa na mariborskem Lentu. Pisatelj Boris Kolar pa jo je dobil za dva romana, in sicer Trinajst in Potopimo Islandijo.

Letošnjim dobitnikom so Glazerjevo nagrado in listine izročili na slovesnosti v mariborski Minoritski cerkvi.

Fotografije so s spleta.

Viri: Večer, Delo, STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO ZA LETO 2022 STA JOŽICA AVBELJ IN MARJAN KRAVOS

Podelitev nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je bila v nedeljo, 27. marca 2022, v Prešernovem gledališču Kranj, ob odprtju Tedna slovenske drame, na sam svetovni dan gledališča. Nagradi za življenjsko delo sta prejela igralka Jožica Avbelj ter tržaški slikar in scenograf Marjan Kravos.  Za stvaritve v zadnjih dveh letih je ZDUS nagrade podelil še igralki Ivi Krajnc Bagola in igralcu Vitu Weisu.

Igralka Jožica Avbelj, ki je prejela življenjsko nagrado Marija Vera za nastope na gledališkem odru, dejansko pooseblja izvirnost, prodornost in neposrednost igralskega izraza, hkrati pa predstavlja vrhunce slovenske uprizoritvene umetnosti zadnjih petdesetih let, piše v utemeljitvi za prejem nagrade.Igralka Jožica Avbelj je že v začetku svoje igralske poti zasnovala prepoznaven in unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka, igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja. Svoj igralski potencial je razvila onkraj skrajnih meja izraznosti, telesnosti in psihofizičnih stanj. V njeni vedno sveži, novi, a siloviti in energični igralski govorici živi gledališka umetnost, ki izvira iz neo-avantgardnih praks, sega prek dramskega, za sodobno uprizoritveno umetnost  pa še vedno pomeni vrhunec polnosti igralske moči in discipline, še piše v utemeljitvi.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 2.jpg
Marjan Kravos
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTO - 4.jpg
Panorama Trsta, kjer prebiva nagrajenec Kravos.

Slikar in scenograf Marjan Kravos je zaznamoval in oblikovali podobo, status in uspehe Slovenskega stalnega gledališča Trst, piše v utemeljitvi nagrade Polde Bibič za življenjsko delo

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\MARIJA VERA - IGRALKA.jpg
Igralka Marija Vera
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\POLDE BIBIČ.jpg
Gledališki in filmski igralec Polde Bibič

Kravos se podpisuje pod več kot sedemdeset scenografij, med njimi jih je največ za produkcije domačega gledališča, čeprav je svojo ustvarjalnost razvijal tudi pri uprizoritvah Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Slovenskega ljudskega gledališča Celje in drugod.V njegovem scenografskem opusu izstopajo nekatera velika slovenska dramska besedila, kot so Krst pri Savici  Dominika SmoletaKralj na Betajnovi  Ivana Cankarja in več uprizoritev besedil Dušana Jovanovića.

Nagrado Duša Počkaj za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih pa je letos prejela igralka Iva Krajnc Bagola. Kot piše v utemeljitvi, je v zadnjih dveh letih s tankočutnostjo svojega velikega talenta ustvarila izjemen opus vlog. Njene odlike so popolna potopitev v materijo vloge, iz katere vedno žari njena temperamentna osebnost, s katero oplemeniti vsako svojo igralsko kreacijo in s katero svojim vlogam vedno doda iskrivost in komičnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\DUŠA POČKAJ.jpg
Duša Počkaj
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 3.jpg
Iva Krajnc Bagola

Nagrado za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih je prejel tudi igralec Vito Weis. Član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, do pred kratkim pa tudi svobodni igralec, ki je z zavidljivim opusom dokazal, da v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, navsezadnje tudi gledalcem. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 5.jpgVito Weis

Gre za igralca, ki razmišlja, raziskuje, deluje in na koncu tudi prepričljivo zastopa stališče, so zapisali v utemeljitvi.Komisijo za nagrade ZDUS so sestavljali Barbara Cerar (predsednica) ter Branko Jordan in Rok Andres.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Šahovski spektakel v Novem mestu

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\ŠAHOVSKI SPEKTAKL V NOVEM\FOTKA -.jpg

Vabilo na šahovski turnir

Informacijska točka EUROPE DIRECT Novo mesto, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto, je 18. in 19. marca 2022 v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije in Šahovskim društvom Krka Novo mesto gostila pravi šahovski spektakel – šahovski turnir z osrednjo gostjo dogodka, šahovsko velemojstrico in svetovno mladinsko prvakinjo Lauro Unuk iz Ljubljane.

Velemojstrica proti prvemu slovenskemu šahovskemu robotu

Šahovska velemojstrica Laura Unuk igra šah z robotom in s prijatelji

V Razvojnem centru Novo mesto so združili znanost, umetnost in šport oziroma šah ter pripravili izjemen šahovski spektakel, ki je privabil lepo množico ljubiteljev te kraljevske igre iz vseh koncev Slovenije. Vrhunec dogodka je bila šahovska partija med mlado in nadarjeno velemojstrico Lauro Unuk iz Ljubljane in prvim  slovenskim šahovskim robotom, ki so ga razvili v Razvojnem centru Novo mesto. Šahovska velemojstrica Laura Unuk je brez težav matirala šahovskega robota! Čestitamo!

Šah spodbuja osnovne in višje kognitivne funkcije, od zaznavanja do načrtovanja, odločanja in predvidevanja. S pomočjo šaha urimo intuicijo in spomin, se učimo postavljanja ciljev, določanja prednostnih nalog, izboljša se nam tudi prostorska predstava. Šah je tudi odlična igra za povezovanje in druženje različnih generacij.

V okviru dogodka ŠAH-MAT 4.0 so potekala štiri šahovska tekmovanja:

  • vseslovenski spletni šahovski turnir
  • simultanka: Laura Unuk proti 20 šahistom 
  • šahovski dvoboj: ekipni turnir – Novo mesto proti Ljubljani
  • VRHUNEC DNEVA: šahovska partija – Laura Unuk proti robotu 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\FOTKA - 4.jpg

Vrhunec dogodka je bila šahovska partija med Lauro Unuk in robotom Razvojnega centra Novo mesto, ki je popolnoma samostojno premikal  šahovske figure. Za programiranje robota je poskrbela ekipa LABTOP-a – Laboratorija za tovarne prihodnosti, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto. Partija je bila odigrana s posebnimi šahovskimi figurami, ki so jih oblikovali v sodelovanju z Lauro Unuk in so 3D natisnjene. Šahovski spektakel, ki se je odvijal v prostorih Razvojnega centra Novo mesto, je bil tudi lep uvod v evropsko posamično prvenstvo v šahu, ki bo v Brežicah od 26. marca do 7. aprila 2022, kjer organizatorji pričakujejo 350 igralcev iz vse Evrope. Na prvenstvu bodo prisotni najboljši vrhunski šahisti in najpomembnejši predstavniki šahovskega sveta.

O fenomenalni in nadarjeni šahistki Lauri Unuk smo na spletni strani  KDSŠ že poročali 21. februarja 2022. Naslov prispevka se glasi: Ljubljančanka Laura Unuk, mednarodna mojstrica in svetovna prvakinja v šahu.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija