Razsodba arbitražnega sodišča, ki je ta čas in bo gotovo še dolgo v središču pozornosti javnosti, naj bi prinesla eno od najpomembnejših rešitev za razvozljanje hudo zapletenega in vse trdneje zategnjenega vozla medsebojnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško – določitev kopne in morske meje med novonastalima državama, ki sta vzniknili iz pepela samosežgane Jugoslavije s številnimi nedorečenimi zadevami. Preberi več O ARBITRAŽNIH SOSEDIH
Arhivi Kategorije: Pomišljaj
O DOPUSTU
Končno smo dočakali pravo in vroče poletje. Mnogi odhajajo na težko pričakovani in zaslužen dopust, kjer bodo izginile vsakdanje napetosti, skrbi in obveznosti. No, tisti pravi deloholiki tudi na morju ali v gorah ne bodo mogli doživeti pristen počitek, ker so pač takšni … Preberi več O DOPUSTU
MEJMO SE FAJN KULTURNO!
Za poletne mesece sicer velja, da so po življenjskem utripu bolj umirjeni in ubrani na lagodno počitniško struno, da je to čas, ko se prepuščamo lenobnosti telesa in duha, ko pošljemo skrbi na pašo, a hkrati smo prav v tem času priče presenetljivega vznika kulture in zanimanja zanjo. Preberi več MEJMO SE FAJN KULTURNO!
UKRADENI ČLOVEK
Poselili smo že skoraj vse za človekovo bivanje primerne površine tega planeta, porabili večino njegovih naravnih bogastev in neodgovorno uničili marsikaj. Že prva svetovna okoljska konferenca leta 1970 v Göteborgu na Švedskem je dala vedeti, da so naravna bogastva končna in da je treba varčno ravnati z njimi.
KULTURA VSAKDANJOSTI
Povsem običajno je, da se kulture vsakdanjosti največkrat sploh ne zavedamo in zato jo tudi premalo negujemo. Pri kulturi vsakdanjosti gre za vse tisto, kar nas dela bolj človeške, kar plemeniti naše odnose, da postajamo ljubeča bitja, da s tem postajamo tudi drugačni, boljši, plemenitejši, srečnejši …
ZAJEDALSKI URBANIZEM
Andy Merrifield v svoji knjigi Novo urbano vprašanje tako prepričljivo piše o urbanizmu, da navduši tudi bralca, ki se ne spozna na to pomembno dejavnost lokalnih skupnosti. Meni namreč, da bi lokalne skupnosti morale materialno podpirati ljudi, ne pa kapitala, še posebej ne trgovskega in finančnega, kar se dogaja v neolibelarizmu, ko si je kapital začel brezobzirno prisvajati denar, namenjen kolektivni porabi, ter napihovati vrednosti zemljišč, saj urbani prostor obravnava zgolj kot finančno sredstvo. Preberi več ZAJEDALSKI URBANIZEM
GLASNO MORA BITI
S prireditvami, kulturnimi ali zgolj zabavnimi, je dandanes žal tako, da so vse bolj povezane z glasnostjo. Bolj ko je na kakšni prireditvi glasno in hrupno, bolj je menda zabavno. Morda so tisti, ki se veliko »kulturno izpopolnjujejo« na tovrstnih
dogodkih, res že malce naglušni in jih visoke decibelne
vrednosti ne motijo več, a vendar le ne bi smele postati neizbežno pravilo in naša prireditvena vsakdanjost.
Preberi več GLASNO MORA BITI
Lažji od plev
Ta čas, ko se v preobilju vsakršnega kvačkanja tiskanih in elektronskih medijev kot najpomembnejši dogodki zdajšnjega žitja in bitja izpisujejo puhloglava nastopanja junakov
resničnostnih, glasbenih in vsakršnih drugih šovov ter preganjanja z manjšo ali večjo žogo po zelenicah in parketih, so videti kot brez vsake teže sporočila, da so odprli novo razstavo, da je izšla nova knjiga, da so obnovili kulturni spomenik … Preberi več Lažji od plev
POPLAVA JEZIKOVNE NEMARŠČINE
Razmeroma poceni dostopna računalniška tehnologija je omogočila silovit razmah najraznovrstnejših tiskov, kar so s pridom izrabili tudi trgovci in drugi ponudniki različnega blaga ali storitev, ki žele seznaniti in seveda pridobiti morebitne kupce za svojo ponudbo. Bolj ali manj se potrudijo, da so njihovi reklamni tiski slikovno bogati in privlačni, celo oblikovanju posvetijo nekaj pozornosti, četudi ostajajo zvečine v okvirih splošnega (ne)okusa, poskušajo pač tudi z videzom potrditi svojo solidnost. Ko pa gre za jezik – tako nas prepričuje vse preveč reklamnih tiskov, ki jih tako rekoč vsak dan pobiramo iz poštnih nabiralnikov – je skrbnosti konec. Preberi več POPLAVA JEZIKOVNE NEMARŠČINE
OSTAJAJO NA OBROBJU
Če bi šli zdaj na ulice in spraševali ljudi, katere pesnike poznajo, bi verjetno odgovarjali: Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Župančiča, Kosovela, morda Toneta Pavčka … Veseli bi bili, če bi se znašel na seznamu tudi Severin Šali.