Arhiv Značk: predstavljeno

Slovenec na Svilnati poti

Huiqin Wang, ambasadorka Novega mesta in Dolenjske, umetniško predstavlja življenje in delo Ferdinanda Avguština Hallersteina, misijonarja in astronoma na Kitajskem 

Pripravil: Franci Koncilija 

Foto: Franci Koncilija

Le kdo ne pozna prikupne Kitajke, akademske slikarke, ki se je pred več kot 60 leti rodila v daljnem osemmilijonskem univerzitetnem mestu Nantong onkraj velike reke Jangce? Že pred desetletji si je v Ljubljani skupaj z možem Mitjo Sajetom ustvarila družino. Mestna občina Novo mesto je kmalu po osamosvojitvi Slovenije s predstavniki kitajske občine Jixing v provinci Jiangsu po zaslugi Huiqin Wang sklenila partnerstvo o medsebojnem sodelovanju, ki pa se zaradi velike oddaljenosti ne more uspešno razvijati. Svoja umetniška dela Huiqin Wang razstavlja po številnih evropskih državah pa tudi po Sloveniji, še posebej na Dolenjskem, v katero je dobesedno zaljubljena. Najraje razstavlja v novomeški prestižni Galeriji Krka, kjer se srečuje s prijatelji in znanci.

V torek, 18. julija, je prijateljica Huiqin Wang v parku pred poslopjem Arhiva Republike Slovenije na Prulah v Ljubljani pripravila odmevno razstavo Hallerstein in Svilna pot. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Milan Brglez, razstavo pa je odprl kitajski ambasador v Sloveniji Ye Hao (na sliki z Wangovo).

Wangova s pomočjo umetnosti seznanja slovensko in kitajsko javnost z življenjem in znanstvenim delom barona Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703 – 1774), jezuitskega misijonarja na Kitajskem, dvornega matematičarja, astronoma in mandarina tretje stopnje v Pekingu ter tako na poseben način povezuje Slovence in Kitajce. Hallerstein je bil v Pekingu še posebej priljubljen, ker je tam postavil znameniti astronomski inštrument »ekvatorialno obročasto kroglo«. (Kopijo te krogle naj bi postavili tudi v Ljubljani.) Wangova že dolgo raziskuje življenje in delo Hallersteina; lani je izdala ilustrirano knjigo Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, v kateri je predstavila njegovo življenje s klasičnimi kitajskimi tehnikami.

Letošnje leto je namreč posvečeno tudi znameniti Svilni poti, po kateri je v svojem času potoval misijonar Hallerstein. Omenjena razstava tako kot umetniška predstavitev Hellersteinovega življenja in znanstvenega ustvarjanja širi zavedanje o pomenu njegovega dela ter ga umešča med najslavnejše posrednike znanosti, kulture in umetnosti, ki so prišli na Kitajsko po pomorski svilni poti.

Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Malešev Prešernov Sonetni venec

Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca na ogled v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu – Nastale pred 80 leti

Pripravil: Franci Koncilija

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila v torek, 20. junija 2017, ob 18. uri otvoritev likovne razstave ilustracij Mihe Maleša, ki so jo ustvarjalci poimenovali »Sonetni venec Franceta Prešerna«.« Razstava je posvečena 170. obletnici prve knjižne objave Sonetnega venca v Poezijah Franceta Prešerna (1847), 80. obletnici prve izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937) in 30. obletnici smrti Mihe Maleša (24. 6.1987). Dogodek so poleg Knjižnice Mirana Jarca pripravili še Osrednja knjižnica Celje, Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Mihe Maleša iz Kamnika.

Preberi več Malešev Prešernov Sonetni venec

Jantarni zapis v kamnu 2017

Stvaritve letošnje kiparske kolonije Jantarni zapis v kamnu postavljene pri novomeški avtobusni postaji

Pripravil: Milan Markelj

Skupina Dolenjski ustvarjalci v kamnu Sculte, ki že nekaj let pripravlja kiparske kolonije in je s svojimi stvaritvami v kamnu popestrila javne površine v krajevni skupnosti Drska, je letošnjo tradicionalno kiparsko kolonijo zasnovala v duhu projekta Jantarno leto. Deset udeležencev kolonije je pod strokovnim vodstvom Francija Kocjana ustvarilo zaokroženo skupino masivnih skulptur v kamnu, in sicer prestol, mizo ter dve klopi, vse izklesano iz izbranih večtonskih kosov dolenjskega apnenca.

Od torka, 13. junija, kiparska kompozicija bogati doslej precej zapuščeni in prazni prostor pod novomeško avtobusno postajo. Slovesno otvoritev postavitve so pripravili v počastitev 40. obletnice Krajevne skupnosti Drska, na nji pa so o novi pridobitvi spregovorili predsednica Sveta KS Drska Mira Retelj, slikarka in kiparka Jožica Škof, novomeški župan Gregor Macedoni in umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Za popestritev prireditve sta poskrbela Oton Nemanič na ustni harmoniki in pesnik Smiljan Trobiš, ki je prebral pesem Jantar in kamen, navdihnjeno ob novih kiparskih stvaritvah.

Kompozicijo Jantarni zapis v kamnu sestavljajo prestol, miza in dve klopi. Kamniti prestol je okrašen z izklesano stilizirano jantarjevo jagodo, ki ima vgrajen pravi jantar, in z dvema ovnovima glavama. Med prestol in klopi je umeščena masivna kamnita miza, po obodu okrašena z reliefnimi zapisi besede jantar v različnih jezikih in pisavah, s katerimi naj bi zajeli prazgodovinsko jantarjevo pot od Baltika do naših krajev, ter z reliefnimi podobami, povzetimi iz situlske umetnosti na novomeških arheoloških halštatskih najdbah, sredi namizne površine pa je izklesana velika simbolna jantarna jagoda. Na obeh kamnitih klopeh je vklesan simbol ptice v spirali. Kiparski sestav je zasnovan kot močan simbolni in energetski prostor, ki obiskovalcu ne nudi le estetskega užitka, ampak ga spoznanjsko in čustveno polni.

Dodatno branje: Jožica Škof: O likovni koloniji (iz kataloga)

Nov list Rastoče knjige in nagrajenci literarnega natečaja

Rastoča knjiga Novega mesta dobila nov list – Zaključek natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?” – Knjižnica Mirana Jarca bogatejša za nekaj nove zapuščine pisateljice Ilke Vašte

Pripravil: Milan Markelj

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine sta v Parku Rastoče knjige v ponedeljek, 12. junija, zvečer pripravila prireditev, na kateri so slovesno odkrili skulpturo Rastoče knjige, dopolnjeno z novim listom, posvečenim novomeški pisateljici Ilki Vašte, ter podelili nagrade avtorjem najboljših prispevkov literarnega natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?”, ki ga je pripravilo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine. Prireditev je povezovala Carmen Oven.

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. (Foto: MiM)

Zbrane je najprej nagovoril Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, slavnostni govornik Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev in član Upravnega odbora Društva Rastoča knjiga, pa se je v svojem govoru osredotočil na temo literarnega natečaja o zapostavljenosti žensk v literarnem svetu ter tudi ponudil eno od rešitev za pravičnejše vrednotenje deleža žensk v slovenski literaturi, in sicer, da se pozove ministrstvo za šolstvo, da se tega loti pri samem temelju – s spremembami v šolskih programih.

dr. Jožica Jožef Beg. (Foto: MiM)

Predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg je v nadaljevanju večera predstavila izid 2. literarnega natečaja, ki ga je društvo razpisalo na temo položaja ženske v sodobnem času. Za izhodiščno misel so vzeli citat iz avtobiografije pisateljice Ilke Vašte Podobe iz mojega življenja: »Norčevala sem se v grenkem zasmehovanju svoje otroške ponižnosti iz pogumnih bojevnic za žensko enakopravnost, toda prvikrat sem se bridko zavedala, da se mi godi krivica le zato, ker sem – ženska. Stopila sem v senco, ker sem le predobro vedela, da to pričakujejo starši od mene, toda v meni je bil že trden sklep, da si iz lastne sile priborim prostor na soncu …« 

Odziv na natečaj je bil boljši kot lansko leto, saj je prispelo kar 120 prispevkov 59 avtorjev iz vse Slovenije. Vsi prispevki so objavljeni v društvenem zborniku Ženske – še vedno prezrta polovica?.

Po podelitvi nagrad najboljšim avtorjem, sta predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in novomeški župan Gregor Macedoni odkrila z novim listom dopolnjeno skulpturo Rastoča knjiga, ki je tako “zrasla” za list, posvečen novomeški pisateljici Ilki Vašte. Ob tej priložnosti je pisateljičina sorodnica Lucija Burger predstavila nov del zapuščine, ki so jo sorodniki darovali novomeški knjižnici. Zapuščina Ilke Vaštetove, ki jo hrani knjižnica, je bogatejša za več rokopisnih zapiskov, fotografije, pisalni stroj, na katerem je pisateljica natipkala več svojih del, in stol.

Nagrajenci natečaja (Klikni in poglej)

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Preberi več 2. Šalijev večer

110-letnica rojstva Marjana Kozine

Obletnica novomeškega akademika in glasbenega ustvarjalca Marjana Kozine(1907–1968)

Pripravil: Franci Koncilija

Marjan Kozina

»Najplemenitejše glasbilo je človeški glas, saj izžareva neko posebno toplino in izraznost osebnosti, ki je ne more doseči nobeno umetno izdelano glasbilo …«
Tako je v svoji knjigi ABC glasbe že leta 1957 zapisal Novomeščan Marjan Kozina, vsestranski glasbeni ustvarjalec: skladal je operno, simfonično, vokalno-instrumentalno in filmsko glasbo. S svojim ustvarjalnim opusom je veliko prispeval v zakladnico slovenske glasbene kulture.

Marjan Kozina se je rodil 4. junija 1907 v Novem mestu in kasneje maturiral na novomeški gimnaziji. Odraščal je v glasbeni družini, tako da je note poznal prej kot črke. Že v gimnazijskih letih se je učil klavir in violino, pri znamenitem skladatelju in kapiteljskem organistu Ignaciju Hladniku pa se je učil orgle. Poleg glasbe sta ga veselili matematika in fizika. Kljub temu je jeseni leta 1928 začel študirati glasbo na dunajski akademiji pri profesorju Josephu Marxu. V Pragi je nadaljeval študij kompozicije in dirigiranja in ga v letih 1931 in 1932 končal z odliko. Po kapitulaciji Italije je odšel septembra 1943 v partizane, kjer je organiziral zborovske tečaje, ustanavljal godbe ter veliko komponiral.

Slovenski muzikolog in pedagog Primož Kuret je o Marjanu Kozini zapisal, da sta Dolenjska s svetom ob Krki in pod Gorjanci, še posebej pa Novo mesto z romantično okolico in mehkobo pokrajine, odločilno vplivala na bodočega skladatelja in ga oblikovala kot človeka. Po vojni je delal v Ljubljani, leta 1953 pa je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Med letoma 1946–1949 se je najveličastneje izpovedal v simfoničnih pesnitvah s stavki Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Uglasbil je tudi pesmi Srečka Kosovela, Lili Novy in nekaterih drugih slovenskih pesnikov.

Marjan Kozina je bil tudi eden prvih slovenskih skladateljev, ki je pisal filmsko glasbo. Leta 1948 je napisal glasbo za prvi povojni slovenski film Na svoji zemlji, sledila sta Kekec (1951) in glasba za film Dolina miru (1956), za kar je v Puli prejel zlato areno.

Leta 1960 se je upokojil in vsa leta do smrti v novomeški bolnišnici 19. junija 1966 je preživel v Piranu ali pa v svoji zidanici na Trški gori. Njegov rojak, pesnik Tone Pavček, mu je v slovo v onostranstvo zapisal: »Bil je svetla pojoča nota slovenske glasbe, bistrež v pomenku in pisanju, človek z veliko dušo in otroškim srcem. Slovenec, ki ni bil narejen po čisto slovenski meri …«
(Vir : Ognjišče št. 6/2017)

DODATNO BRANJE: Kozinova zidanica na Trški gori – 
O načrtih za ureditev Kozinovega muzeja na Trški gori ob stoletnici skladateljevega rojstva