Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Franci Koncilija

LJUBEZEN DO GLASBE IN ARHEOLOGIJE

V torek zvečer, 9. oktobra 2018, je bila v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev nove knjige Novomeščana Rasta Božiča. Avtor je roman, ki je izšel že junija, naslovil Osamosvojitelj. Na predstavitvi se je zbralo več kot 80 ljudi, moderatorja večera pa sta bila novinar Igor Vidmar, ki je prebiral odlomke iz romana, in etnologinja Ivica Križ, ki je knjigo osvetlila iz zgodovinskega vidika. Udeleženci, domala vsi Novomeščani, so dogajanje spremljali  z velikim navdušenjem, smehom in ploskanjem, saj je avtor domiselno in predvsem všečno odgovarjal na provokativna novinarjeva vprašanja. Poslušalcem se je dozdevalo, kot da poslušajo nekaj o svojem življenju.

Igor Vidmar je predstavil knjigo in poudaril, da je naslov morda zavajajoč, saj ne govori toliko o osamosvajanju Slovenije, ampak predvsem o fantu iz Novega mesta in njegovem življenju. Lahko bi rekli, da je to avtobiografsko delo, ki ga je Božič napisal duhovito, včasih tudi hudomušno, kar je še posebej čarobno in privlačno. To je knjiga o življenju neke generacije iz 60. let prejšnjega stoletja, ki je rasla v socializmu in občudovala takratno popularno glasbo (beat) v času, ki smo ga že vsi pozabili.V nadaljevanju so se pogovarjali o avtorjevih različnih imenih, o njegovi prvi cigareti, takratnih običajih in ljudeh, o avtorjevi prvi gramofonski plošči, ki mu jo je kupil oče, o obrtnikih in njihovih prodajalnah, vtisih iz časa služenja vojaščine, kasneje pa tudi o glasbi in dogodivščinah na glasbenih koncertih v tujini in doma. Na koncu enournega zanimivega pogovora so vsi trije ugotovili, da je življenje Rasta Božiča zaznamovala ljubezen do dveh področij – do glasbe in arheologije, za katero ga je navdušil pokojni novomeški arheolog Tone Knez. Odločil se je za glasbo, čeprav ob tem ni nikoli pozabil na arheologijo.

Fotografiral in besedilo napisal: Franci  Koncilija

NOVOMEŠKA GIMNAZIJA JE PRISTOPILA K PROJEKTU RASTOČA KNJIGA

V petek, 5. oktobra 2018, je novomeška gimnazija, ta častitljivi hram učenosti, postala prva izmed vseh slovenskih gimnazij, ki je tudi uradno pristopila k slovenskemu in mednarodnemu projektu Rastoča knjiga. Kip rastoče deklice, ki ga je izdelal akademski kipar Tomislav Blažević, dobesedno pooseblja ideji Rastoče knjige o  spoštovanju in medsebojni ljubezni. Kip, ki so ga nekateri takoj poimenovali Gimnazijka z Rastočo knjigo in stoji pred vhodom v gimnazijsko knjižnico, so odkrili Martina Vuk, državna sekretarka RS na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni in ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič. V novomeški gimnaziji je bila tako odkrita 40. Rastoča knjiga v Sloveniji. Na slovesnosti v atriju se je zbralo več kot sto dijakov, profesorjev in nekdanjih gimnazijcev, kulturni program pa so po zamisli profesorja Tomaža Koncilije odlično izvedli dijakinje in dijaki z recitacijami, plesom in glasbo. Idejni oče projekta Rastoča knjiga je nekdanji gimnazijec, Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič.  

Uvodoma sta dijakinji predstavili projekt Rastoče knjige, ki ga ne uresničujejo samo v Sloveniji, ampak tudi v 14 drugih državah, npr. v Franciji, Rusiji, Indiji in drugod. S tem projektom vsi ljudje dobre volje izražajo hvaležnost za življenje s knjigo od začetkov pismenosti pa vse do danes.

V nadaljevanju je ravnateljica Mojca Lukšič poudarila, da je z Rastočo knjigo novomeška gimnazija že del evropske kulturne dediščine, še posebej v mesecu skupnega branja za dvig bralne kulture. Povedala je, da so bili pred stotimi leti gimnazijski maturanti trije znameniti Slovenci in Novomeščani: olimpionik Leon Štukelj, pesnik, pisatelj in dramatik Miran Jarc in prvi slovenski avantgardni književnik Anton Podbevšek. Kmalu za njimi je maturiral tudi Bogdan Osolnik, Novomeščan, partizan, sedaj 98-letnik.

Župan mag. Gregor Macedoni je obujal spomine na gimnazijska leta, pohvalil je edino dolenjsko založbo Gogo in pozdravil vrednote Rastoče knjige, saj dajejo energijo, znanje in spoštovanje vsem ljudem. 

V središču pozornosti, zlasti pri mladih gimnazijcih, je bil dr. Janez Gabrijelčič. V svojem nagovoru je poudaril valovanje vzdušja Rastoče knjige. Vsi ljudje smo si podobni v različnosti, zato moramo drug drugega spoštovati, povezuje pa nas tudi ljubezen do knjige, saj smo Slovenci na poseben način tudi narod knjige s Primožem Trubarjem na čelu. Danes je za Slovence najpomembneje, da se prenehajo sovražiti in se začnejo spoštovati in ljubiti. Poleg tega je za Gabrijelčiča pomembno tudi spoznavanje samega sebe v duhu maksime Reneja Descartesa Cogito, ergo sum.  

 V nadaljevanju kulturnega programa so gimnazijci zaigrali in zapeli kratko besedilo iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih, ki ga je uglasbil  gimnazijec, glasbenik in Novomeščan dr. Marijan Dović, maturant Martin Koncilija pa je prebral misli Frana Detela o življenjskih načelih in vzgojnem pomenu gimnazije. Dijaki so recitirali tudi pesmi gimnazijca Dragotina Ketteja in profesorja Janeza Kolenca o reki Krki, plesalca Jasna Potočar in Nal Lakič pa sta uprizorila vrhunski balet v spomin baletniku in gimnazijcu Pinu Mlakarju. Po kulturnem delu so se obiskovalci premaknili h gimnazijski knjižnici, kjer so odkrili kip Gimnazijke z Rastočo knjigo, državna sekretarka Martina Vuk pa je pri tem dejala: »Želim, da bi vas Gimnazijka z Rastočo knjigo nenehno spominjala na lepoto slovenske besede in da ne bi simbolizirala samo pogleda v preteklost, ampak tudi v smelo in kreativno prihodnost z drznimi koraki ob zavedanju našega jezika in kulture.«  

Na koncu so prebrali hvalnico Rastoči knjigi, ki jo je napisal pesnik Tone Pavček: »Rastoča knjiga je več kot knjiga, je skrinja narodne zaveze, je duh, ki se nad časom dviga, je zvezda stalnica: ljubezen.«   

Fotografije: Marko Klinc

Napisal: Franci Koncilija

MONOGRAFIJA O MILČKU KOMELJU JE ŽE V TISKU

Akademik prof. dr. Milček Komelj

Kmalu bo minilo leto dni (15. 11. 2017), odkar se je v slaščičarni Maximarket v Ljubljani sestala skupina prijateljev in kulturnikov iz Ljubljane in Novega mesta. Pogovarjali so se o prvem letu dejavnosti Kulturnega društva Severina Šalija in snovali delovni načrt aktivnosti za leto 2018. Na plodnem srečanju je bila sprejeta pobuda, da KDSŠ v letu 2018 ob 70. življenjskem jubileju predsednika društva akad. prof. dr. Milčka Komelja izda monografijo o njegovem ustvarjalnem opusu.

Tako smo začeli polni optimizma in upanja, da bomo s skupnimi močmi lahko uresničili tako veličasten projekt. Ko smo premagali začetne organizacijske, finančne, vsebinske in oblikovne težave, nas je nastajajoča knjiga vse bolj navduševala. Zbrano in po poglavjih urejeno je celotno gradivo, ki v tipkopisu obsega več kot 900 strani večjega formata. Tudi izbor slikovnega gradiva in prispevkov, redaktorski popravki in številna posvetovanja z oblikovalko in tiskarno so že za nami. Sredi dela se je dokončno oblikoval tudi naslov monografije, ki je ŽIVLJENJE Z UMETNOSTJO. Knjiga je izredno zanimiva, še posebej za Dolenjsko in Novo mesto. Ima naslednje sklope: spominska pričevanja iz otroštva, o Novem mestu in Dolenjski, univerzitetni študij, umetnostna zgodovina in kritika, umetniki in likovni akademiki v verzih, slovenstvo, slovenski jezik, sporočilo umetnosti in drugo. Rdečo nit celotne knjige predstavlja Novo mesto, njegovi za umetnost dojemljivi ljudje in nacionalno in mednarodno pomembni umetniki. Navsezadnje knjiga izraža tudi Komeljevo ljubezen do materinega jezika in do mehkobne Dolenjske, tako kot je mehkobna in nežna jubilantova notranjost.

Pripravil: Franci Koncilija

ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE O USTANOVITVI PRVE GIMNAZIJE V HABSBURŠKI MONARHIJI LETA 1746

V četrtek, 4. oktobra 2018, je bila v Novem mestu posebno lepa in pomembna slovesnost. Na pobudo Odbora za promocijo kulturne dediščine, ki ga vodi Novomeščan prof. dr. Miha Japelj, in v sklopu evropskega leta kulturne dediščine je župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni slovesno odkril spominsko ploščo na pročelju zgradbe nekdanje gimnazije, sedaj Glasbene šole Marjana Kozine. Ploščo so postavili v čast cesarici Mariji Tereziji in kot zahvalo Novomeščanom, ki so dali pobudo za ustanovitev gimnazije v Novem mestu.

Slovesnosti se je udeležilo okrog 60 ljudi, večina nekdanjih gimnazijcev, med njimi tudi Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil, ki je zagotovil denar za postavitev spominske plošče.

Uvodoma je prisotne nagovorila ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič in se spomnila prednikov, ki so pred 272 leti imeli sanje in pogum, da so cesarici Mariji Tereziji poslali pobudo za ustanovitev gimnazije v Novem mestu. Ravnateljica je prebrala cesaričin Odlok o ustanovitvi in poudarila, da se je pouk v gimnaziji začel 3. novembra 1746. Do današnjega dne je novomeško gimnazijo uspešno zaključilo  dvanajst tisoč dijakov. Na koncu je ravnateljica povedala, da sta za poslanstvo sleherne šole pomembna vzgoja in izobraževanje, saj je znanje pogoj za spopad z življenjskimi izzivi, visoka etična načela pa zagotavljajo napredek družbe.

V nadaljevanju so dijaki pripravili kratek kulturni program, prof. dr. Miha Japelj je predstavil delovanje Odbora za promocijo kulturne dediščine in pobudo za postavitev spominske plošče, dijakinja pa je slovesno prebrala Ustanovno listino cesarice Marije Terezije.

Na spominski plošči je zapisano: »Hvaležni smo Novomeščanom, ki so leta 1744 vladarici Mariji Tereziji predlagali ustanovitev gimnazije v Novem mestu. Ustanovno listino je podpisala 8. avgusta 1746.«

Mag. Gregor Macedoni je kot nekdanji gimnazijec, Novomeščan in župan odkril spominsko ploščo in se zahvalil Odboru za pobudo, predsedniku uprave Krke Jožetu Colariču za donacijo in vsem ostalim, ki so sodelovali pri tem. Prisotne je pozval, naj bodo spodbuda in kažipot na poti razvoja Novega mesta v dobrobit vseh ljudi in občanov. Mestna občina Novo mesto je vsem prisotnim podarila tri spominske poštne znamke s sliko cesarice Marije Terezije ob njeni 300. obletnici rojstva, ki so jih izdale Slovenija, Madžarska in Hrvaška. Na koncu dogodka sta gimnazijki Hana Povše in Ana Gornik občuteno zaigrali znamenito pesem Ave Marija, ki sta jo napisala glasbena velemojstra J. S. Bach in Charles Gounod.

Foto: Marko Klinc

Pripravil: Franci Koncilija 

 

 

 

KULTURNE ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM…

GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA BOGATEJŠA ZA 15 JAKČEVIH SKIC

Člani Rotary kluba Ljubljanaso Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki konec septembra podarili petnajst originalnih Jakčevih skic skupaj z zbirko kratkih verzov. Na skicah je umetnik upodobil člane Rotary kluba med letoma 1934 in 1941, medtem ko zbirko verzov sestavljajo kratki verzi o članih kluba, ki so jih člani spesnili drug o drugem. V tistem obdobju je bil slikar Božidar Jakac član kluba. Skice in verzi izražajo pomemben del v mozaiku takratnega Jakčevega življenja.

(Vir: Dnevnik, foto: splet)

GOSLARSTVO NA SLOVENSKEM

Zbirka glasbil na Ptujskem gradu je nacionalnega pomena in je najbogatejša v Sloveniji, saj šteje okoli 300 glasbil za igranje umetne in ljudske glasbe. V Sloveniji so godala izdelovali že od konca 17. stoletja, med njimi sta tudi dve violini in violončelo glasbenika, pedagoga in goslarja Maksimilijana Skalarja. Ob 110. obletnici Skalarjevega rojstva so v petek, 5. oktobra 2018,  v Pokrajinskem muzeju Ptuj -Ormož odprli simpozij o goslarstvu na Slovenskem. Na simpoziju so osvetlili različno problematiko tovrstne kulture, od historičnih uvidov do sodobnosti, po znanstvenih prispevkih pa je bila okrogla miza z mladimi slovenskimi goslarji.

(Vir: Večer, foto: splet)

IZPOSOJE KNJIG V KNJIŽNICI POŠTENJA NIHČE NE KONTROLIRA

Na dvorišču osnovnih šol v Genterovcih in Dobrovniku v Prekmurju delujeta posebni knjižnici, kjer izposoje knjig nihče ne kontrolira, zato knjižnico imenujejo kar knjižnica poštenja. Gre za leseno omaro s knjigami, ki jih ljubitelji lahko vzamejo, preberejo in jih potem vrnejo. Knjige so podarili starši otrok. Na šoli, je povedala ravnateljica Valerija Šebjanič, posvečajo branju veliko pozornosti in šolarje ves čas spodbujajo k branju. Knjižnica temelji na načelu poštenosti, saj izposoje nihče ne kontrolira. Ideja knjižnice na prostem ni izvirna, saj jo že dolgo uresničujejo po vsem svetu.

(Vir: Večer, foto: splet)

 

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

 

 

 

IZZIV, GLASILO DRUŠTVO NOVO MESTO

Vse od ustanovitve Društva Novo mesto izhaja tudi društveno glasilo IZZIV. Publikacija izhaja na šestnajstih straneh dvakrat letno, 15. junija in 15. decembra, v formatu B, velikosti 25×35 cm. Pogrešam veliko podatkov, ki so običajno v kolofonu in bralcem sporočajo, kdo izdaja glasilo, kakšna je sestava uredniškega odbora, manjka podatek o nakladi, najpomembnejše pa je, da glasilo nima številke ISSN, kar pomeni, da ni prijavljeno pri ustrezni službi v NUK-u. Škoda!Člani društva glasilo dobivajo brezplačno oziroma ga plačajo s članarino, sicer pa znaša letna naročnina 5 €. Glasilo nima zaporedne številke, izhaja pa že sedemnajsto leto.

Z zanimanjem sem prelistal zadnjo številko glasila, ki je izšla 15. junija letos in je zelo aktualna. Kar na šestih straneh, z začetkom na naslovnici,Slobodan Novaković in Mateja Jaklič kritično obravnavata zagatne rešitve novomeškega prometa, tako z umestitvijo v prostor vzhodne obvoznice in novega mostu čez reko Krko v Ločni. Prepričana sta, da načrtovalci objektov ne posvečajo dovolj pozornosti kakovostnemu arhitektonskemu oblikovanju, dolgo pričakovana vzhodna obvoznica pa sploh ne bo razbremenjevala mestnega prometa, ampak bo postala plačljiva hitra cesta.Občani se zato lahko upravičeno sprašujejo, za kakšno prevaro spet gre. V nadaljevanju predsednik društva Tomaž Golob piše o načrtovani sporni pozidavi v parku, na prostoru med Kulturnim centrom Janeza Trdine in Novega trga, ter o pomenu arkadnih hodnikov na Glavnem trgu. Naravovarstvenik Mitja Simič pa s svojim pisanjem opozarja na sporno novo lokacijo mestnega plavalnega bazena na lokaciji v Češči vasi. Občinski svet jo je namreč brez javne razprave soglasno sprejel. Mitja Simič je o tem zapisalNenavadno je, da se Novo mesto, ki se ima za zeleno in ekološko osveščeno, odmika od lokacije, ki je dobro dostopna z vseh vidikov trajnostne mobilnosti, kot so potniški promet, dobra dostopnost peš in s kolesom itd., ter sili meščane, da se usedejo v svoje avtomobile in se odpeljejo plavat v bližnjo vas.«Tem aktualnim prispevkom sledi razmišljanje Janeza Pence  o potniškem in tovornem prometu na cestah in železnici, Saša Mikec piše o prvi večji poslikavi na betonskih površinah (mural), sledi še poročilo o delu Društva Novo mesto v letu 2017, Darja Peperko Golob pa je izčrpno predstavila Janeza Cesarja (1896–1965), slovenskega gledališkega igralcaiz Dolnje Težke Vode.

Pripravil: Franci Koncilija

IVAN CANKAR : HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA

 

V sredo zvečer, 26. septembra 2018, je bila v Cankarjevem domu premiera Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ta socialna povest je izšla leta 1907 v času Cankarjevega aktivnega vključevanja v politiko. Bil je pripadnik socialnodemokratske politične stranke, a na volitvah ni uspel. Cankar je v tej povesti opozarjal na spopad med pravico lastnine in pravico delavcev. Delo pripoveduje o hlapcu Jerneju in krivici, ki se mu je zgodila.

Hlapec Jernej je po štiridesetih letih garanja čez noč nagnan na cesto. Prepričan, da sadovi dela pripadajo tistemu, ki je delo opravil, odide po svetu v iskanju svoje pravice. Zaman.»Pravica je ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili.«Šele tik pred smrtjo se Jernej ozre na svoje življenje in si prizna, kdo oziroma kaj je. Kako naj gledamo mi, ki še gledamo naprej? Generacija, obsojena na podcenjeno delo. Razmerje hlapec–gospodar še zdaleč ni preseženo, počasi in vztrajno postaja neopažen poslovni model. Izkoriščanja in človeka komaj še vrednega življenja nam ni treba iskati v oddaljenih deželah, dovolj je, da se ozremo po naših ulicah. Najeti izvajalci pristaniških storitev v Luki Koper, čistilke na šolah, gradbeni delavci na naših promenadah, vozniki avtobusov na izletih, mladi arhitekti v elitnih birojih …V času vseobsegajočega individualizma bomo kot družba težko obstali, če bo problem drugega ostal zgolj njegov problem. Hlapec lahko neha biti hlapec, a si mora hlapčevstvo najprej priznati. Je to zgolj njegov osebni problem? Njegov lastni neuspeh?

V Cankarjevi povesti beremo: »Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!«

(Vir in fotografija: Dnevnik, Delo in Wikipedija)

Zbral in uredil:  Franci  Koncilija

 

 

KONCERT OB 15-LETNICI TAMBURAŠKE SKUPINE KLASJE

Letos mineva 15 let delovanja Tamburaške skupine Klasje v okviru KUD Žumberak Novo mesto, ki je lansko leto praznovalo 30-letnico obstoja in plodnega delovanja. Ob tem jubilejujeTamburaška skupina Klasje v četrtek, 27. septembra 2018, ob 18.00 pripravila koncert v atriju Knjižnice Mirana Jarca.To je bil 534. nastop skupine. Gost večera je bil pevski zbor Vitis (vinska trta) iz Metlike, ki bo letos praznoval 40-letnico neprekinjenega delovanja. Na večeru se je zbralo več kot sto udeležencev.

V sklopu KUD Žumberak je že od ustanovitve delovala tamburaška skupina, v kateri so se sicer člani menjavali, od leta 2003 pa deluje v sedanji zasedbi pod imenom Tamburaška skupina Klasje.Vsi člani soveliki ljubitelji glasbo, še posebej radi pa negujejo in obujajo stare običaje z območja Žumberka. Zaigrajo in zapojejo tudi slovenske narodne pesmi in narodne pesmi z drugih področij nekdanje Jugoslavije. Najprej so zapeli in zaigrali žumberaški tamburaši, v drugem delu večera pa je nastopil metliški oktet Vitis, ki poleg slovenskih narodnih pesmi prepeva  tudi ruske, črnske in druge duhovne pesmi.Sledili so številni pozdravni govori in čestitke, pevka Marija Jerele pa je povedala: »Naše prepevanje je bilo vredno, ničesar ne obžalujemo. Vse, kar smo doživeli, je neponovljivo. Hvala Bogu, da smo lahko prepevali in igrali z dušo in srcem in tako delili veseljem vsem, ki so nas poslušali.«Na koncu večera so vsi skupaj zapeli in zaigrali čudovito dalmatinsko pesem Rdeča roža (Ruža crvena).

Fotografija in besedilo:

Franci  Koncilija

NAGRAJENEC 26. ROŽANČEVE NAGRADE JE JASMIN B. FRELIH

V petek zvečer, 21. septembra 2018, je bil v Klubu Cankarjevega doma pogovor z nominiranci za 26. Rožančevo nagrado. Prejel jo je Jasmin B. Frelih za zbirko Bleda svoboda, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Nagrada je bila podeljena dan kasneje na Trubarjevi domačiji na Rašici. Žirijo so sestavljali predsednica Ifigenija Zagoričnik Simonović, Marko Golja, Mateja Komel Snoj in Tomo Virk.

 UTEMELJITEV KOMISIJE

Žirija je v utemeljitvi zapisala: «Z Bledo svobodo Frelih poskuša tudi v esejistiki, in sicer nič manj velikopotezno kot v romanu in kratki prozi – poetika njegovega eseja je celo nekoliko podobna tej zadnji. Pred bralcem je izbrušena literarna govorica, v mnogih pogledih proza, nabita s sugestivnostjo, ki skozi meandre leposlovne retorike enako nagovarja tako njegov estetski čut kot potrebo po refleksiji.Jasmin B. Frelih težave sodobnega sveta – zlasti njegovih grozot, mlade generacije, digitalne civilizacije, humanistične in posthumanistične etike, umetniškega ustvarjanja, pa celo ekonomije in politike – reflektira tako, da tudi bralca spodbudi k refleksiji. Njegovi eseji namreč klub veliki sugestivnosti niso naravnani na bralčevo pasivno sprejemanje avtorjevih pogledov in privzemanje njegove perspektive, temveč ob avtorjevi diskretnosti učinkujejo bolj kot pobude za nadaljnje razmišljanje, bodisi dialoško bodisi monološko.«

DRUŠTVO  MARJANA ROŽANCA

Med finalisti za Rožančevo nagrado so bili še nedavno umrli Andrej Capuder za knjigo Zamrznjene besedePeter Kovačič Peršin za Stopinje v pesku zgodovine in Urša Zabukovec za knjigo Vse živo. Nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, na pobudo Nika Grafenauerja podeljujejo od leta 1993. Najprej jo je podeljevala založba Mihelač skupaj s časnikom Dnevnik. Leta 1998 sta založba Mihelač in Nova revija ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki pa je poniknil skupaj z Novo revijo leta 2009. Zdaj nagrado podeljuje Društvo Marjana Rožanca, ki ga vodi frančiškan prof. dr. p. Edvard Kovač.

ZAKLJUČEK

Od leta 1993 pa do danes so Rožančevo nagrado prejeli Drago Jančar (trikrat),Tomo Virk, Aleš Berger, Edvard Kovač, Vinko Ošlak, Gorazd Kocjančič, Miklavž Komelj, Andrej Capuder in drugi. Kot poklon Rožancu so v društvu te dni organizirali več dogodkov. V torek je v Volčjem Gradu na Primorskem potekalo srečanje ob spominski plošči Rožancu, sledil je tradicionalni večer z letošnjimi nominiranci v Knjižnici Komen. Veliki finale pa je bil v soboto, 22. 9. 2018,na Trubarjevi Rašici.

(Vir: Wikipedija, Dnevnik, Delo)

Zbral in uredil: Franci Koncilija

 

 

VEČER AZRE IN GLASBE

Knjižnica Mirana Jarca je bila v sredo zvečer, 26. septembra 2018, spet središče novomeškega kulturnega dogajanja. Tokrat je bil v Trdinovi čitalnici zanimiv pogovorni večer s pisateljico Azro Širovnik, ki so ga poimenovaliVečer Azre in glasbe. Pogovor je vodila svobodna novinarka Lidija Jež, večer pa so pripravili Zavod Boter Novo mesto, Kulturno-umetniško društvo Sevdah Novo mesto in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Glasbena gosta – Duo aritmija – sta zaigrala nekaj tradicionalnih bosanskih pesmi sevdalink. Na zanimivem večeru se je zbralo okoli sto ljudi.

Azra Širovnik se je rodila v Banjaluki v Bosni in Hercegovini, v svojem srcu pa še vedno nosi vse strahote bratomorne vojne. Iz Bosne je odšla v Ljubljano, kjer je diplomirala iz ekonomije. Danes je njeno življenje razpeto med Bosno, Slovenijo, Nizozemsko in Španijo, saj ima v teh državah mamo, otroke in vnuke. Ni feministka, svobodo pa si vedno vzame. Njena življenjska modrost je odkrivati bistvo sočutja in spoštovanje do soljudi, še posebej v zakonu med možem in ženo. V pogovoru je nekajkrat poudarila, da današnje generacije ne znajo sprejemati odgovornosti za svoje življenje in življenje drugih ljudi.

»Pisateljica Azra skozi ljubezenske in erotične zgodbe občuti izpovedovanje kot svoje najvišje poslanstvo. Njen prvi roman z naslovom Za ovinkom zakona je izšel že leta 1992, sledilo jih je še šest, med drugimi tudi zelo odmeven roman, ki ga je naslovila Pusti otrokom, naj se smejejo. To je rahločutna, pronicljiva pripoved o čustvenem, duhovnem in telesnem zorenju mlade žene Nerme in njenega moža Matjaža, ki doživljata veliko preizkušenj na vseh življenjskih področjih,« je zapisala Renate Rugelj v oceni knjige v Bukli. Gre za avtobiografski roman, v katerem Nerma predstavlja Azro, Matjaž pa njenega moža Janeza Širovnika. Na vprašanje moderatorke, o čem bo pisala v naslednji knjigi, je Azra odgovorila, da bo to knjiga o vrednotah odnosov med moškim in žensko, ker čuti, da je dandanes povsod po svetu prisotna odsotnost pravega vzgojnega sistema mladih ljudi. Po pogovoru so udeleženci lahko zaužili pristno bosansko hrano, predvsem slaščice.

(Fotografije: splet in Franci Koncilija)

Pripravil: Franci Koncilija