Nedavno je bil objavljen prvi seznam slovenskih avtorjev, ki so bili posebej izpostavljeni na letošnjem prestižnem Frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem bo Slovenija častna gostja. Na njem pa žal ni bilo knjižnih del pokojnega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, čigar dela so bila do zdaj prevedena že v več kot 20 jezikov.
Ob tem je Urška Perenič,literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in članica programsko-projektne skupine za letošnji Frankfurtski knjižni sejem, opozorila, da gre pri izključitvi Borisa Pahorja za pomembno zamujeno priložnost. Po njeni presoji bi bilo najprimerneje, da bi Pahorja na sejmu predstavili z različnih vidikov: kot samohodca, tržaškega Slovenca, zamejskega avtorja in hkrati kot svetovnega avtorja, vpetega v večkulturni prostor. »Njegovo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem,« je povedala in dodala, da morda tiči razlog za neumestitev na seznam v tem, da Pahor ne sodi med tako imenovane »popularne avtorje, ima pa zagotovo opraviti veliko z vprašanjem etike«.
Glavni kurator slovenskega nastopa na Frankfurtskem knjižnem sejmu Miha Kovač je ob tem pojasnil, da Pahor za razliko od nekaj drugih preminulih avtorjev – kot so denimo Slavko Grum, Tomaž Šalamun in Maruša Krese -v zadnjih dveh letih ni dobil prevodov v nemščino, imel je tudi le tri prevode v tuje jezike, kar ga uvršča pod petdeseto mesto najbolj prevajanih avtorjev. Pri snovanju programa pa se morajo častne gostje držati pravil, ki jih postavlja sejem: prvo in osnovno pravilo je, da Slovenija kot gostja sejma v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtorjev in avtoric, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh.
Snovalci programa pa se ne glede na povedano, zavedajo Pahorjevega pomena za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev, so izpostavili za STA.
Miha Kovač še dodaja, da v prestižno sejemsko okolje Boris Pahor preprosto ne sodi. Zadnja dva dneva je bilo na sejmu tudi veliko nemških bralcev knjig, ki pridejo tja predvsem zato, ker jih zanimajo novitete. Posledično bi izpostavitev avtorja brez (novih) knjig v nemščini nanje delovala čudaško, je pojasnil Kovač in dodal, da poleg tega vsebinskega razloga Pahorju ne bi bilo mogoče posvetiti zadnjega dneva tudi zato, ker razpršena struktura sejemskega dogajanja česa takšnega ne omogoča.
Snovalci programa pa se vsemu navkljub vendarle zavedajo pomena Borisa Pahorja za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo poudarili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov avtobiografski roman Nekropola, v katerem je pisal o izkušnji življenja v koncentracijskih taboriščih, je izšel leta 1967. Leta 1990 pa je kot prvi izšel francoski prevod, zatem so se zvrstili prevodi še v številne druge jezike, vse to pa je Pahorju prineslo svetovno prepoznavnost.
Evropski poslanec Matjaž Nemec, na čigar pobudo je nastala Pahorju posvečena razstava, ki je bila prvotno na ogled v Bruslju, je za Televizijo Slovenija dejal: »Kritičen sem do tega početja. Mi smo našo razstavo pripravljali v tem duhu. Spomin na Borisa Pahorja je večen in mora takšen tudi ostati, zato ne razumem tovrstnega umika!«
Fotografije so s spleta.
Vira: STA, Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
