VELIKONOČNO PRESEGANJE SMRTI

Človeštvo pozna veliko religij (lat. religio, povezovati), kjer gre običajno za institucionalno povezovanje etičnih sistemov, za vero (lat. fides) pa je značilen in poudarjen človekov osebni odnos do Boga.

Grki so modrovali, Rimljani politizirali, Judje pa so verovali, zato jih imenujemo tudi narod knjige, narod Svetega pisma. Sveto pismo za Jude pomeni in predstavlja v vsej božji odrešenjski zgodovini edinstveno zavezo med Bogom in judovskim izvoljenim ljudstvom, s kasnejšim učlovečenjem, trpljenjem, s smrtjo na križu in vstajenjem božjega Sina Jezusa Kristusa pa tudi zavezo z vsemi narodi sveta. (več …)

Nekaj misli o literarnem ustvarjanju

Ob poplavi knjig, ki jih dandanes ponuja trg, se je morda umestno vprašati, ali so vsi romani, novele, zgodbe, pesmi … vredni objave.
Vprašanje o »umetniškosti« dela je zapleteno. Osnovne značilnosti literarne umetnosti so stil, jezik, slike in ritem, s katerimi pisoči prikazuje svoj psihični proces, ki ga izrazi s svojim bistvom, z mesom in krvjo, in ga pozunanji v književnem delu.

(več …)

Februarska reminiscenca na Prešerna

Ves mesec februar je bil in bo tako ali drugače v znamenju našega najpomembnejšega pesnika dr. Franceta Prešerna, ko 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan. Prvi sklep o podeljevanju Prešernovih nagrad je ljubljanski mestni svet sprejel že leta 1938, prve nagrade pa so bile podeljene naslednje leto. Po vojni, še leta 1945 je tudi predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta razglasilo ta dan za kulturni praznik, prve nagrade v socialistični Sloveniji pa so bile podeljene leta 1947. Od leta 1991 je ta praznik dela prost dan.

(več …)