Moški na mojem mestu (slovenščina pušča dilemo, ali gre za ednino ali množino, originalna formulacija pa je množinska) je, po dveh knjigah Konje krasti in V Sibirijo, to tretji v slovenščino prevedeni roman norveškega pisatelja Pera Pettersona. Prvoosebni pripovedovalec Arvin Jansen, precej znan norveški pisatelj, potem ko ga je nepričakovano zapustila žena in mati njunih treh hčera, ne more početi ničesar, niti pisati. Zgodbo post-ločitvenega leta rekonstruira šele takrat, ko je trpljenje že mimo. Ker je to, kar doživlja, brez dvoma veliko trpljenje. Pasivno, apatično, ampak enako obsesivno in brezizhodno kot bolj dramatična, histerična ali agonalna oblika muk, ki jih je v Dnevih zavrženosti antološko izpisala Elena Ferrante.
Arvin se v času, ko ga je zapustila Turid, oddaljuje od vsega, kar se je izkazalo za varljivo stabilnost. Izgubo ženske poskuša kompenzirati s pregovornim nasprotjem, mnogimi ženskami za eno noč, a v bistvu tudi njih gleda samo skozi optiko možne večnosti. Ne more spati v domači postelji, ne more obstati v stanovanju. Njegova postelja in dom postane avto. Če ne gre z avtom, pa z javnim prevozom, velikokrat na dolge razdalje tudi na nogah. Fizično premikanje je edina stalnica in nuja tega moškega, je obupen poskus, da bi se premaknil z mrtve točke. Roman je najbolj sugestiven prav v izpisovanju boleče nemožnosti spremembe. Poznavalci Pettersonovega življenja se ob tem gotovo spomnijo na njegovo izkušnjo izgube staršev in brata v nesreči trajekta. Svet Moških na mojem mestu je – enako kot svet romana Konje krast, čeprav je sicer tam ženska tista, ki ostane sama po izgubi ljubljenega brata -pravzaprav ne bistveno drugačen kot svet romana V Sibirijo, torej izrazito moški svet. Med svetovi teh romanov je več kot pol stoletja razlike, ženske pa so vmes vendarle postale junakinje svojih življenj, ampak Petterson se ne prilagaja modi, vsaj tako se zdi…
Pisatelj Per Petterson
Petterson ostaja v svetu, v katerega je bil vzgojen, in se še naprej trudi predvsem razumeti sebe. Dobro, kakšna ženska je zato preveč stereotipna, recimo tista, ki naj bi na pomolu delala samomor, vseeno pa tudi ta Pettersonov moški v obupnem naprezanju, da bi začutil sebe, ni neobčutljiv za druge.Tako je tudi svet tega Pettersonovega romana izrazito moški svet, vseeno pa njegov protagonist v obupnem naprezanju, da bi začutil sebe, ni neobčutljiv za druge.
Fotografije so s spleta.
Vir: Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija
