Vsako leto Slovenci 8. februarja praznujemo Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni in državni praznik, ki je v Sloveniji dela prost dan. Na ta dan praznujemo obletnico smrti slovenskega najpomembnejšega pesnika dr. Franceta Prešerna (1800 – 1849).  To je tudi dan, ko v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Proslava ob obletnici pesnikove smrti 8. februarja se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.

Neponovljivost in enkratnost umetnosti, ki je nastajala od srednjeveških Brižinskih spomenikov naprej, je kot enkraten kulturnozgodovinski dogodek prvič in za zmeraj združil troje: antično izročilo, krščanski duh in staroslovensko specifiko. Primož Trubar pa je povsem jasno opozoril na dejstvo, da je slovenstvo v prvi vrsti kulturno vprašanje.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 2.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 3.jpg

Dr. France Prešeren in Primicova Julija

Zato je ob priložnosti podeljevanja najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke vseh vrst potrebno poudariti zelo pomembno dejstvo, da se maloštevilni slovenski narod ni zapiral pred drugimi, tujimi narodi, marveč se je čutil dovolj suverenega, da je s Prešernom in drugimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci dal evropskemu prostoru univerzalne dosežke na področju poezije, literature, glasbe, arhitekture, baletne, filmske, likovne in kiparske umetnosti. Tako smo Slovenci sooblikovali  in še vedno  sooblikujemo evropski medkulturni dialog in evropsko umetnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 4.jpg

Prešernova rojstna hiša

Upravnemu odboru Prešernovega sklada so bile v preteklosti zvezde zelo naklonjene. Odbor je pri odločanju sledil visoki ravni strokovnosti, senzibilnosti in poštenosti do umetnosti, umetnikov in uživalcev teh duhovnih dobrin. Zato ni čudno, da je velika socialna vloga umetniške sfere v okviru izbranih estetskih konceptov opozarjati na različne problematike časa, v katerem živimo, in predvsem zaradi tega zahtevati spremembe.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA  - 5.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\PREŠERNOV DAN\FOTKA - 6.jpg

Prešernov spomenik v Ljubljani in v Kranju

Vse to priča, da gre pri Prešernovih nagradah za izjemne vitalnosti subtilnega umetniškega angažmaja tako v Sloveniji kakor tudi na mednarodni ravni vrhunskih dosežkov slovenske umetnosti v najširšem pomenu besede. Zato v teh čudnih časih, ko Slovence pestijo različne prepovedi, svarila, grožnje in nasprotovanja vseh vrst, ostajata umetnost in kultura poslednji diskurz, kjer se more udejanjiti svobodna volja in kjer lahko doživimo tako katarzo kot veliko radost in osebno duhovno zadovoljstvo.  

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer in Demokracija

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je