Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij
Ob letošnjem 2. februarju, Svetovnem dnevu mokrišč, ki ga vsako leto obeležujemo v okviru Ramsarske konvencije o mokriščih, je poudarjena vloga dobrega stanja mokrišč pri sobivanju narave in človeka v urbanih območjih.
Z vedno intenzivnejšo urbanizacijo je vloga ohranjenih naravnih ekosistemov v urbanem okolju pomembna za kvalitetno življenje lokalnih prebivalcev, boljše počutje obiskovalcev in prijetnejše delovno okolje ter obrambo pred vse intenzivnejšimi posledicami podnebnih sprememb. Med številnimi tipi mokrišč so na svetovni ravni pri tem najpomembnejša obalna mokrišča kot so mangrove ali obalni koralni grebeni, med celinskimi pa naravni nižinski tokovi rek s poplavnimi ravnicami in deltami ter šotna barja.
V urbanih območjih po svetu živi polovica vsega prebivalstva in ocenjuje se, da se bo to število v naslednjih 30 letih povečalo na 66% ali 6,3 milijarde. Mesta se nenehno širijo in posegajo v naravna okolja, tudi mokrišča. V Sloveniji imamo še vedno nekaj razmeroma ohranjenih ali obnovljenih mokrišč v urbanih območjih: na obali, ob rekah in v poplavnih ravnicah ter na kraških poljih. Ta mokrišča znatno prispevajo k poplavni varnosti in blažijo ali uravnavajo izredne dogodke ter so območja bogate biotske raznovrstnosti, sprostitve, izobraževanja in rekreacije lokalnega prebivalstva ter obiskovalcev in turistov, ki jih naravne danosti Slovenije privabljajo iz različnih koncev sveta.