Razstava BITJA: podobe podzavesti
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
25. maj–8. oktober 2023
Mesto Trebnje je danes prepoznavno tudi po Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje, ki je edina javna zbirka naivne umetnosti v Sloveniji in ena pomembnejših v svetu. Od leta 1968 poteka v tem najmlajšem slovenskem mestu vsakoletni Tabor likovnih samorastnikov – mednarodno srečanje naivnih umetnikov. Ti prispevajo h kakovostni širitvi zbirke, saj je slednja leta 2022 obsegala več kot 1400 umetniških del, ki jih je prispevalo 336 umetnikov iz 50 držav Evrope, Azije, Afrike, Severne in Latinske Amerike. Med njimi so mojstri, katerih dela so že uvrščena v mnoge znamenite zbirke, galerije in muzeje širom po svetu.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je bila ustanovljena leto 1971. Zadnja leta deluje v okviru Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje ter opravlja naloge zbiranja, varovanja, hranjenja, razstavljanja, dokumentiranja in posredovanja naivne ter samorastniške umetnosti Slovenije in sveta. V sklopu galerijske dejavnosti se odvijajo razstave, delavnice, tematska vodenja, predavanja in drugi dogodki, namenjeni raznoliki publiki.
Na eni od teh skupinskih razstav z naslovom BITJA: podobe podzavesti na povabilo kustodinje Deje Bečaj svoja likovna dela v času od 25. maja do 8. oktobra 2023 razstavlja tudi slikarka, kiparka in oblikovalka Jožica ŠKOF, članica Društva likovnih ustvarjalcev v kamnu SKULPTE Novo mesto in Kulturnega društva Severina Šalija.
JOŽICA ŠKOF, Slovenija/1948
Rodila se je v Prečni pri Novem mestu. Kljub ekonomski izobrazbi in delu na tem področju je vse njeno življenje prepredeno z umetnostjo. Z osnovami risbe in akvarela se je spoznala s pomočjo novomeškega slikarja Jožeta Kotarja; nato je obiskovala Sovretovo likovno šolo v Ljubljani in se izobraževala pod mentorstvom akvarelista prof. Djordja Petrovića v Karlovcu. Samostojno pogosto razstavlja v Sloveniji, predstavila pa se je tudi v Franciji in ZDA. Zadnja leta intenzivno ustvarja v kamnu. Redno razstavlja z Društvom likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte Novo mesto, v katerem je med najaktivnejšimi člani. S pisatelji je sodelovala pri opremljanju številnih publikacij; med drugim pogosto sodeluje s literatom in pesnikom Smiljanom Trobišem. Leta 2010 je skupaj z možem Rudijem Škofom prejela Trdinovo nagrado za uspehe na področju kulturnega ustvarjanja in širjenja kulturne dejavnosti.
Deja BEČAJ, kustodinja, maj 2023
O razstavljenih likovnih delih Jožice ŠKOF
»Razstava BITJA: podobe podzavesti na ogled postavlja slike, risbe, grafike in kipe, v katerih prednjači figuralika, predimenzionirana in reinterpretirana v fantastična bitja. Dela še vedno ostajajo v jasno prepoznavni antropomorfni ali zoomorfni sferi, vseeno pa z abstrahiranimi oblikami segajo izven meja realizma in v gledalcu vzbudijo občutek, ki odpira vrata v globlje raziskovanje in razumevanje umetnosti.
Jožica ŠKOF je prispevala slike iz serije Ko nebo poljubi zemljo in ogenj vzljubi vodo, ki so nastale v letih 2001-2002, v katerih je vsak izmed štirih elementov predstavljen z bitjem, ki ga Jožica najbolj povezuje z ognjem, zrakom, zemljo in vodo. Na razstavi so tudi kipi v kamnu. Dve veliki očesi, ki v svojem materialu pričata o zgodbi morja in rek, ter dve fantazijski podobi zajca, ki sta ujeti v stadiju metamorfoze in opozarjata na degradacijo okolja, iz katerega bežita.
S predimenzioniranimi potezami in zasuki teles se v novonastalih podobah skriva umetnikovo dogajanje okoli sebe in v sebi, hkrati pa postanejo nove kreature ogledalo vsem, ki se zamislijo ob pogledu na nenavadne in celo šokantne figure. Te lahko nastanejo po dolgih študijah in temeljitem premisleku, pogosteje pa se v umetniških delih oblikujejo spontano, česar pristaši so bili nadrealisti. Tudi če se proces nastajanja dela odvija nekontrolirano, je rezultat vedno vezan na umetnikovo stanje – čustveno ali fizično, trenutno ali retrospektivno, popolnoma individualizirano ali vsečloveško. Četudi nezavedno, v slikah in kipih ostane misel, občutek ali sporočilo.
Tako najpogosteje predrugačena bitja, ki še vedno ohranjajo mero podobnosti s človekom ali živaljo, nosijo svojo zgodbo. Nekatera lahko beremo kot opozorila, ki v ospredje postavljajo družbena vprašanja, kot je recimo okoljska kriza, s katero se spopadajo kiparska dela Jožice ŠKOF.«
Priloga: fotografije skulptur in slik
