Ob tridesetletnici smrti slikarja, grafika, ilustratorja, fotografa, oblikovalca, pesnik in bibliofil Mihe Maleša je konec lanskega leta Mladinska knjiga v zbirki Album izdala monografijo z naslovom Slikajoči pesnik. Zasnovala jo je umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik.

Na predstavitvi monografije v začetku tega meseca v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor je Ilich Klančnikova poudarila, da je bil Miha Maleš najbolj svetovljanski in najbolj polivalenten med slovenskimi umetniki ter najbolj pesniška duša med slovenskimi slikarji. Milček Komelj je Maleša predstavil kot novatorja, drugačneža, kot tistega, ki so ga nekdanji akademiki prezirali. Maleš ima zgodovinsko vlogo, ker se je po impresionistih prvi pri nas preusmeril iz nemškega duhovnega okrožja, ki je takrat prevladovalo, k francoskemu. To je bila tudi glavna razlika med njim in Božidarjem Jakcem. Lirika Miho Maleša so izjemno cenili tudi številni pesniki. Komelj je v nadaljevanju povedal, da je bil Maleš izrazito slovenski ustvarjalec, a združeval je nasprotja. Maleš je spodbude iskal v folklorni umetnosti, Gaspari mu je bil blizu, zanimala ga je moderna umetnost …

Milčkov sin Miklavž Komelj je predstavil vlogo in pomen Mihe Maleša na področju standardov bibliofilskega izdajateljstva v slovenskem prostoru, saj je bil Maleš ključna figura celotnega umetnostnega založništva med obema vojnama in še tudi v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Bil je namreč urednik Umetnosti, edine umetnostne revije tistega časa. S svojo vseprisotno, a ne vsiljivo osebnostjo je Maleš postavljal standarde, saj je bila njegova umetnost sveža, osvajajoča, kot topel sončen pomladni dan …

Naj še spomnimo, da smo v Knjižnici Mirana Jarca lanskega junija lahko občudovali Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca.

(Vir : Večer, Gea)

Franci Koncilija