Pred kratkim sem se v tej rubriki hudomušno poigral z besedami in ob katastrofalni slabi volilni udeležbi na predsedniških volitvah zapisal, da je moj ljubljeni narod zadel volilni mrtvoud. A domislica o mrtvoudu z aktualnim dogajanjem v Državnem zboru izgublja hudomušnost in postaja zaskrbljujoče resna. Ob volilnem mrtvoudu je namreč državo mojega milega naroda očitno zadel še hud ustavnopravni mrtvoud.
Nobena skrivnost ni, da Kulturno društvo Severina Šalija (KDSŠ) že nekaj časa odlično sodeluje s tovarno zdravil Krka, ki jo že več kot trinajst let uspešno vodi predsednik uprave in Preberi več…
Izbrane pesmi iz zbirke ŠUDR z avtoričinimi ilustracijami
(več …)
4. decembra 1907 se je v Novem mestu rodil Edvard Ravnikar, univerzitetni profesor, zadnji slovenski univerzalni arhitekt, urbanist, oblikovalec, teoretik in pedagog. Pripravil: Franci Koncilija O njegovem bivanju v Novem Preberi več…
Moderator pogovora, novomeški komparativist in umetnostni zgodovinar Iztok Hotko, je najprej pozval urednika knjige izr. prof. dr. Marijana Dovića z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani, naj udeležencem za lažje razumevanje zahtevnega predavanja razloži osnovne strokovne pojme. Urednik je pojasnil, kaj je sploh bistvo kulturnih svetnikov in njihove kanonizacije. Avtorji zbornika so namreč raziskovali dogodke po smrti najrazličnejših nacionalnih literarnih velikanov s posebnim poudarkom kanonizacije na področju literature in umetnosti – še posebej v poznem 19. stoletju, ko je v Evropi nastopila prava epidemija slavljenja velikih mož kulture, vključno z izgradnjo monumentalnih spomenikov.
Nekateri se še spominjamo precej daljših delovnih dni, kot so dandanes, pa delovnih sobot in praznikov. A vizija človeka vrednega življenja je že takrat bila, pa naj si bo to v socializmu, ki je bil tedaj na oblasti v naših krajih, ali v kapitalizmu, ki je prevladoval v deželah zahodne in severne Evrope, človeka čim bolj osvoboditi dela, njegov podaljšani prosti čas pa čim bolj smiselno zapolniti. Število delovnih ur je tako celo pri nas padlo na štirideset ur tedensko, v nekaterih zahodnih državah pa še na precej manj. Tam, kjer delavski sindikati niso bili le politični privesek, ampak so imeli dejansko moč, so bili pač uspešnejši. Vse daljša in daljša pa je delovna doba.
Semiška Rastoča knjiga je zrasla za še eno knjigo V vitrini Rastoče knjige v Kulturnem centru v Semiču se je knjigi črnomaljskega zgodovinarja Janeza Weissa Semič in Semenič – plemiški Preberi več…
V duhovno zgradbo že lep čas uveljavljene kulturne manifestacije Rastoča knjiga, ki poudarja pomen knjige za Slovence, sodi kot svojevrstna deklica s knjigo tudi Tinca Stegovec, tako z odnosom do knjige kot s svojo izjemno zavezanostjo kulturi, ne le kot odlična likovna ustvarjalka.
Že v šoli je iz učbenikov zavzeto prerisovala podobe slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je rada prebirala in nanje gledala s strahospoštovanjem. Na eni svojih osrednjih zgodnjih grafik je na motivu domačih v kuhinji upodobila tudi sestro, odmaknjeno za mizo in zazrto v berilo pred sabo. Grafiko je naslovila Doma in ob njej so gledalci razbirali podobno brezperspektivno vzdušje, kot ga nosi istoimenska Petkovškova slika, a medtem ko na njej in tudi na njeni grafiki drugi ljudje v zamračenem vzdušju strmijo predse, se dekle med branjem v duhu prestavlja v drug, lepši svet, ki jo odrešuje realnih omejenosti, ali pa se izobražuje in si s tem odpira nova pota, ki ji omogočajo vstop vanj.
Knjigo jezikoslovca Franca Miklošiča, ki jo hrani novomeška Knjižnica Mirana Jarca, so digitalizirali in restavrirali. Tako je knjižna redkost trajno ohranjena in zavarovana pred propadanjem. Pripravil: Milan Markelj Za letošnji Preberi več…
Okrogla miza ob stoletnici oktobrske boljševiške revolucije v Rusiji. Pripravil: Franci Koncilija Okroglo mizo v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je 11. novembra pripravilo Društvo Slovenija-Rusija v Preberi več…