Arhiv Značk: Kultura

Brexit in kultura

Sedaj je že znano, da evropske prestolnice kulture v Angliji leta 2023 ne bo! Evropska komisija je namreč že meseca novembra letos zaradi brexita prekinila izbirni postopek in Angliji dokončno odrekla organizacijo prestižne Evropske prestolnice kulture (EPK). Zato so bili župani mest, ki so se potegovali za ta prestižni naziv, naravnost besni na EU! Ta mesta so bila; severnoirski Belfast, škotski Dundee ter angleška mesta Leeds, Milton Keynes in Nottingham. Evropska komisija je namreč že meseca novembra prekinila izbirni postopek. Na britanskem predstavništvu pri EU pa opozarjajo, da s tem, ko zapuščajo EU, ne pomeni, da zapuščajo Evrope… Ni kaj, politika je in bo ostala cipa.

(Vir : Dnevnik)

Povzel : Franci Koncilija

STAŠA VOVK, VELIKO IME NOVOMEŠKE KULTURE

Letos, zgodaj spomladi, nas je zapustila Novomeščanka Staša Vovk (1943–2017), kulturnica, amaterska igralka, režiserka in Trdinova nagrajenka. Društvo Novo mesto je  v sodelovanju z novomeško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti letošnji ta veseli dan kulture posvetilo njenemu spominu. V Kulturnem centru Janeza Trdine so pripravili večer poezije in glasbe, z željo, da bi v prihodnosti postal tradicionalen in bi nosil Stašino ime.

Pripravila: Darja Peperko

Rodila se je 2. novembra 1943 v Novem mestu, v pekovski družini, očetu Stanetu in materi Martini Vovk. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Novem mestu in maturirala leta 1962. Po prvi zaposlitvi v novomeškem vrtcu in zatem še v zavodu za zdravstveno in pokojninsko varstvo se je za več kot desetletje zaposlila v Tovarni zdravil Krka, kjer je bila med ustanovitelji Kulturno umetniškega društva Krka, ki mu je predsedovala sedem let, in tako rekoč začetnica letos že 40. dolenjskega knjižnega sejma.

Staša Vovk (Foto: Tomaž Levičar)

Svoje kulturniško poslanstvo je tako ljubiteljsko začela v Krkinem kulturnem društvu in v 70. in 80. letih 20. stoletja v amaterski gledališki skupini Kulturnega društva Dušan Jereb, potem pa ji je ukvarjanje s kulturo postalo poklic.
Bila je predsednica skupščine kulturne skupnosti občine Novo mesto, tajnica tedanje kulturne skupnosti občine Novo mesto, direktorica Doma kulture. Od leta 1984 do upokojitve leta 1999 je vodila nekdanjo Zvezo kulturnih organizacij oz. Zvezo kulturnih društev Novo mesto, po upokojitvi pa je še dve leti aktivno sodelovala pri ustanavljanju območne izpostave Javnega sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Novem mestu.
Pod okriljem Zveze kulturnih društev Novo mesto je pomagala pri ustanovitvi številnih prepoznavnih društev in zasedb, kot so Mešani pevski zbor Pomlad, simfonični orkester Glasbene šole Marjana Kozine, Pihalni orkester Krka, Folklorno društvo Kres in Plesno društvo Terpsihora. Kot velika ljubiteljica likovne umetnosti je pripomogla k ustanovitvi sedaj že tradicionalne likovne delavnice za mlade v Novem mestu, kot gledališčnica pa je sama vodila otroško gledališko skupino in bila glavna, najbolj zaslužna pobudnica ustanovitve prvega novomeškega poklicnega gledališča Anton Podbevšek Teater. Kot organizatorka kulturnih dogodkov v Novem mestu je Staša Vovk tako rekoč avtorica blagovne znamke Novomeški poletni večeri pa tudi začetnica tradicionalnega praznovanja 8. februarja s koncerti Glasbene šole Marjana Kozine. V Novem mestu in na Dolenjskem je bila prepoznavna tudi kot odlična interpretka slovenske in svetovne književnosti.
Pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je aktivno sodelovala pri oblikovanju nacionalne kulturne strategije za področje ljubiteljske kulture ter bila še posebej dejavna pri soustvarjanju kulturne politike Novega mesta.
Ukvarjala se je tudi z uredniško in publicistično dejavnostjo. Bila je sourednica publikacij 10 let likovne delavnice za mlade (1999) in Novomeški ustvarjalci – zgodovina za prihodnost (2008), prispevke o Novem mestu in njegovi kulturni dediščini ter kulturni podobi nasploh je objavljala v revijah Rast, Izziv ter zbornikih (npr. Uspešna leta novomeškega gledališča, v: Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske, 2000). 12 let je bila tudi predsednica sveta revije Rast ter ustanovna članica Društva Novo mesto, ki ji je leta 2017 postumno podelilo naziv častne članice.
Prejela je Severjevo nagrado (1983), najvišje priznanje za ljubiteljske igralce, zlato Linhartovo značko za igralsko delo in zlato ptico za delo z mladimi. Za svoje uspešno delo na področju ljubiteljske kulture je prejela Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto (2000). Je tudi prejemnica naslova naj meščanka (2002).
Umrla je 28. februarja 2017 v Novem mestu.
Stašin dom je bilo ves čas Novo mesto, kateremu je z veliko požrtvovalnostjo izborila številne kulturne blagodati. Ne vedoč za vse njeno delo, trud in napor, vložen vanje, se nam danes zdijo celo samoumevne. Pa ni prav tako. Za resnično uspešnimi zgodbami vedno stojijo predani ljudje, ki veliko dajejo in malo jemljejo. Predvsem pa v nekaj močno verjamejo.

Vir: http://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/
http://www.dolenjskilist.si/2017/12/03/186898/novice/dolenjska/Glasba_in_poezija_v_Stasin_spomin/

ŠKUFČEVI ZAPISI V KNJIGI

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu so v sredo, 27. septembra, na kulturnem večeru predstavili knjigo zbranih zapisov Jožeta Škufce.

Pripravil: Milan Markelj

Pred petimi leti umrli Jože Škufca se je v javni spomin zapisal kot profesor slovenščine, pedagoški svetovalec in dolgoletni predstojnik novomeške območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, v kulturnih krogih pa ostaja prepoznaven predvsem kot prvi in večletni odgovorni urednik revije Rast. Ob predanem delu na vseh teh raznoterih področjih je Škufco odlikovala vztrajna zavzetost za urednikovanje in pisanje, o čemer pričajo njegovi številni prispevki, ki jih je za časa svojega življenja objavljal v časopisih in revijah. Tam bi tudi ostali, pozabljeni in težje dostopni bralcem, če ne bi njegov dolgoletni prijatelj Franci Šali poskrbel, da so ponovno ugledali dan v knjigi, ki jo je pod naslovom Zapisi izdala Tiskarna Vesel iz Novega mesta.

O knjigi in avtorju v nji zbranih zapisov se je z voditeljico večera Bojano Medle razgovoril urednik knjige Franci Šali. Kot je povedal, se je po prebiranju in razvrščanju obsežnega gradiva odločil, da v knjigi objavi vse, kar je zbral (razen uredniških uvodnikov v reviji Rast), saj se tako skozi raznolike zvrsti Škufčevih prispevkov najbolj celovito izrisuje njegova duhovna podoba in širina delovanje.

V prvem sklopu se s Škufčevi spominskimi zapisi na otroštvo in vojno ter z intervjujem, ki ga je imel z njim za revijo Rast Ivan Gregorčič, izrisuje njegova življenjska in delovna pot, v naslednji sklopih pa se vrstijo Škufčevi zapisi, ki jih je posvetil šolstvu, raziskovanju zgodovine šolstva predvsem v Suhi krajini in na Kočevskem, usmerjenemu izobraževanju in posameznim pedagoškim delavcem. V naslednjem obsežnem sklopu, posvečenem kulturi, so zbrani raznoteri prispevki od jezikovnih nasvetov, pričevanjih o kulturnih dogodkih (Novomeška pomlad, dolenjski knjižni sejmi, Župančičeva pot) in literarnih likov do zapisov o znanih in manj znanih slovenskih literatih, med katerimi je na prvem mestu Škufčev izbranec, pesnik in pisatelj Miran Jarc. Knjigo zaključujejo Besede v slovo, ki jih je Škufca napisal nekaj svojim znancev, njemu samemu pa Ivan Gregorčič.

Darja Peperko Golob, vodja domoznanstvenega oddelka Knjižnice Mirana Jarca, je večer obogatila s pripovedjo o Jožetu Škufci kot enem najbolj zvestih obiskovalcev knjižnice, ki ni ure in ure le preživljal v čitalnici in prebiral najrazličnejše knjižno gradivo, ampak je bil tudi nepogrešljiv zunanji svetovalec . O avtorju knjige Zapisi sta spregovorila tudi Milan Markelj, ki je obudil spomin na njegovo urednikovanje Rasti, in prof. Dušan Modic, ki je spomnil na Škufčevo predstojniško delo. Dvourno druženje je s pesmijo popestril pevski zbor knjižničark Knjižnice Mirana Jarca.

Nastop knjižničarskega pevskega zbora. (Foto: MiM)

ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

Ponižujoče zapostavljanje in omalovaževanje slovenskega jezika v javni rabi – Nazivi prireditev, trgovin in lokalov pričajo, kako neodgovorno se Slovenci obnašamo do svojega jezika

Besedilo in foto: Franci Koncilija

K današnjemu razmišljanju me je spodbudil pred kratkim objavljeni »pomišljaj« urednika Milana Marklja na naši spletni strani. V članku je opozoril, kako žaljiv in ponižujoč do Slovencev in slovenskega jezika je bil naslov odmevnega novomeškega kulturnega dogodka Festival kratke zgodbe Novo mesto short, ki ga je organizirala Goga. Angleščina ni nikogar zmotila, če pa bi besedo short napisali v nemščini, bi se dogodek imenoval Festival kratke zgodbe Novo mesto kurz in bili bi priče nezaslišanega zgražanja javnosti. Ne samo zaradi nepriljubljene nemščine, ampak tudi zaradi namigovanja na moški spolni organ pri tistih, ki ne poznajo nemškega jezika. Skratka, nemščina NE, angleščina DA!

Preberi več ALI JE SLOVENŠČINA OGROŽENA?

NOVOMEŠKA SVETOVLJANSKA IMENITNOST

Novomeški poletni večeri nam bodo konec tega meseca postregli z zanimivo prireditvijo, na kateri bo literarnih novosti željno občinstvo zvedelo, katera peresa so napisala najboljše kratke zgodbe preteklega leta. Na terasi pred knjigarno Goga bodo namreč slovesno razglasili finaliste natečaja Festival Novo mesto short.
Festival Novo mesto short? Preberi več NOVOMEŠKA SVETOVLJANSKA IMENITNOST

KVIZ

V utrujajoči junijski vročini nam, ki smo čez polovico življenja, ne preostane drugega, kot da vsaj nekaj ur preždimo v prostoru, ohlajenem s klimatsko napravo in mirujemo. To je čas, ko si lahko ogledamo kakšen lahkoten kvizič na nacionalni televiziji in se počutimo slabo, ker ne vemo za vse priimke vrhunskih svetovnih smučarjev, ki jih morajo tekmovalci odkriti v zadnjem, tretjem krogu kviza. Preberi več KVIZ

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Preberi več 2. Šalijev večer

Jubilejni Dolenjski knjižni sejem

Dolenjski knjižni sejem je zaokrožil 40. leto svojega delovanja

Dolenjski knjižni sejem, ki ga v dolenjski prestolnici že štiri desetletja pripravljajo Mladinska knjiga, Kulturno društvo Krka in Knjižnica Mirana Jarca, te dni ponuja v prostorih Galerije Krka v Krkini upravni stavbi na ogled in v nekoliko cenejši nakup pretežni del knjižne bere, ki so jo v slovenskih založbah ponudili bralcem v obdobju od lanskega do letošnjega maja. Vsekakor lepa priložnost za ljubitelje knjig, da se za nekaj dni zvedavo sprehodijo po trenutno največji in najbolje založeni “knjigarni” na Slovenskem.

Sejem so slovesno odprli v ponedeljek, 29. maja, zvečer s častnimi gosti: pesnikom Borisom A. Novakom, pisateljem Milanom Deklevo in letošnjima Prešernovima nagrajencema Metko Kraševec in Alešem Bergerjem. 

Prireditveni del drugega dneva sejma je bil bolj dolenjsko obarvan, saj so na večerni prireditvi predstavili zanimivo knjigo pokojnega slavista in bibliotekarja Karla Bačerja Iz dolenjske preteklosti. Knjigo je izdala Knjižnica Mirana Jarca v počastitev stoletnice avtorjevega rojstva. V pogovoru z urednico knjige Matejo Kambič in avtorjevo življenjsko sopotnico Rio Bačer je Carmen L. Oven razgrnila zanimivo vsebino knjižne novosti. Pravzaprav gre za vsebinsko, predvsem pa slikovno dopolnjeno novo izdajo istoimenske knjige, ki je pred več leti izšla pri Dolenjskem listu.

Zanimiv prireditveni program Dolenjskega knjižnega sejma zaokrožuje sredina prireditev Knjižne POPslatice s Klemnom Klemnom in petkovo območno srečanje literatov osnovnih šol V majhnem plašču besed z Mašo Ogrizek.

MiM

Večer z Ivanom Marinčkom

Pogovor s 94-letnim nestorjem slovenskih filmskih snemalcev

Ivan Marinček na pogovornem večeru v Novem mestu. (Foto: MiM)

25. maja je v Trdino čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu potekal pogovorni večer v okviru dediščinskega projekta “Nostalgija”, ki ga je pripravilo Društvo Novo mesto v počastitev bližnje 95. letnice Ivana Marinčka, nestorja slovenskih filmskih snemalcev. Njegovo delo je predstavila mag. Tatjana Rezec Stibilj iz Arhiva Republike Slovenije, z obema gostoma pa se je pogovarjala Judita Podgornik Zaletelj. Na večeru so predvajali Marinčkova filmska zapisa o Novem mestu iz let 1941 in 1945, v spomin na njegovo novomeško sokolsko udejstvovanje v mladih letih pa tudi film Božidarja Jakca iz leta 1931 o prireditvi sokolskega društva v Novem mestu.

Preberi več Večer z Ivanom Marinčkom