Arhiv Značk: Galerija Krka

Hana Stupica razstavlja v galeriji Krka

Od 11. januarja je v galeriji Krka v Novem mestu na ogled razstava del ilustratorke Hane Stupica, ki predstavlja že tretjo generacijo ilustratork iz družine Stupica.

Pripravil: F. Koncilija

Tatjana Pregl Kobe in Hana Stupica

Na otvoritvi je spregovorila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe. V svojem nagovoru je poudarila, da je Hana Stupica nadarjena, iskriva in študijsko zagnana ilustratorka in oblikovalka. Vedno je rada risala živali. Čim bolj nenavadne so, tem bolj so ji pisane na kožo in toliko raje jih upodablja. Še posebej uživa v slikanju takih, ki jih prvič predstavlja. Rada riše tudi mačke, hrčke, pravzaprav vse živali. Sicer pa se Hana Stupica pri ilustriranju postopoma spoznava tudi s podobami ljudi. Najbolj jo pritegnejo starejši, katerih obrazi pričajo, da so že marsikaj izkusili. Največji risarski izziv pa ji pomenijo otroci. Morda tudi zato, ker jih ne želi izumetničiti. Poleg tega otroke vidi kot enakovredne člane družbe, ki jim ni treba olepševati realnosti. Ilustratorka Stupica včasih v svojih delih preseneti tudi s kakšnim manj ljubkim stvorom ali pošastjo, ki ji sede v zavest ob bolj ali manj primernih trenutkih…

Lani je Založba Miš izdala v slovenskem prevodu znamenite Schönwerthove pravljice, ilustriranje pa je zaupala Hani Stupica, ki so ji bili pravljični junaki dobesedno pisani na kožo, saj se je ilustriranja lotila s filigransko natančnostjo in pretanjenim posluhom za barve, ne da bi se pri tem odrekla dramatični drugačnosti upodobljenih junakov.

Razstava bo odprta do 2. februarja 2018.

Vzpenjanje, Vstajenje, Razsvetljenje

V Galeriji Krka na ogled kiparstvo br. Janeza Hollensteina

Janez Hollenstein: Vzpenjanje

 V Galeriji Krka v poslovni stavbi tovarne Krka je na od srede tega meseca na ogled zanimiva likovna razstava, na kateri se kot svojevrsten umetniški ustvarjalec predstavlja br. Janez Hollenstein iz Kartuzije Pleterje. Kot kartuzijanski menih je predan meditativnemu puščavniškemu življenju, v katerem ima svoje mesto tudi ukvarjanje s fizičnim delom, v primeru br. Hollensteina umetnostno kovaštvo. Tako v samoti meniške celice nastajajo umetniške stvaritve, ki jih br. Hollenstein ustvarja iz odsluženih ali odpadnih kovinskih elementov, zlasti zavrženih ograj, železnih sodarskih obročev in podobnega gradiva ter kot “pravcati meniški kovač duhovnega življenja preusmerja trdo materijo v duhovna obzorja ter jo s svojim kovanjem oživlja in dematerializira,” kot je v govoru na otvoritvi razstave dejal akademik dr. Milček Komelj. Zgovorno dopolnilo kiparske razstave so črno-bele fotografije z motivi iz življenja br. Hollenstaina, ki jih je za samostanskimi zidovi pleterske kartuzije posnel Zvone Pelko, mojster fotografije in predsednik Kulturnega društva Zgovorna  tišina. Slednje je sodelovalo s Kulturno-umetniškim društvom Krka  pri nastanku  razstave.

Ogledati si jo je mogoče vsak delavnik od 7. do 22. ure, na ogled pa bo vse do 1. septembra.

Dodatno branje:
Govor akademika dr. Milčka Komelja ob otvoritvi razstave 13. junija 2017 v Galeriji Krka Novo mesto.
Milan Markelj: Iz samote in molka – Intervju s pleterskim priorjem Janezom Hollensteinom, objavljen v reviji RAST.