Pozdravljeni gospod predsednik Milček Komelj,
spoštovani člani KDSŠ in ostali simpatizerji društva!
Čeprav ste nekateri še na dopustu, Vam kljub temu pišem. Moj članek o skrunitvi groba Novomeščana, slikarja in akademika Božidarja Jakca na spletni strani Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) in v Dolenjskem listu je pri številnih bralcih in članih društva naletel na pozitiven odmev, saj so me mnogi spodbudili , naj naredimo vse, da bo Jakčev doprsni kip spet na svojem mestu. O tej problematiki sem prejel tudi prijazno pismo župana Gregorja Macedonija.
Zadeva je dokaj kompleksna in zahteva resen ter strokoven pristop. Ker sem prepričan, da me v teh prizadevanjih podpirate, sem se opogumljen odločil, da Vam pošljem pobudo za ustanovitev Odbora za obnovo Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni.
V ta namen Vas prosim, da mi sporočite, da s to pobudo načeloma soglašate, hkrati pa predlagate tudi imena za petčlanski odbor. Zahvaljujem se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljam!
V Kulturnem društvu Severina Šalija smo ob kraji nagrobnega kipa Božidarja Jakca zgroženi nad vandalizmom ljudi, ki jih v primitivni gonji za denarjem ne ustavi niti posvečenost mrtvih
Pripravil: Franci Koncilija
Mineva že mesec dni, odkar so delavci Komunale ugotovili, da je na novomeškem pokopališču v Ločni nekdo ukradel doprsni bronasti kip Božidarja Jakca(1899–1989), znamenitega Novomeščana, slikarja, akademika, profesorja, prvega rektorja Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in dobitnika Trdinove nagrade občine Novo mesto (leta 1956). Policija do sedaj še ni odkrila zlikovcev, ki so vrhunsko organizirani in še posebej usposobljeni za krajo bakra in brona.
Kipar Stojan Batič portretira grafika in slikarja Božidarja Jakca.Odlitek Batičevega kipa v Jakčevem domu v Novem mestu. (Foto: F. Koncilija)
Jakčev bronasti doprsni kip oziroma plastiko je leta 1979 izdelal pred tremi leti umrli slovenski kipar Stojan Batič (1925–2015). Znano je, da so bili do sedaj na Dolenjskem trije Batičevi originalni Jakčevi bronasti odlitki; eden je bil na grobu družine Jakac na pokopališču v Ločni, drugi odlitek že od leta 1984 stoji v avli Jakčevega doma v Novem mestu, tretji pa je v Jakčevi galeriji v kostanjeviškem gradu. Tudi na Kongresnem trgu v Ljubljani, pred vhodom v Univerzo, so 19. junija 2012 slovesno odkrili doprsni spomenik Božidarju Jakcu, ki ga je izdelal portretist in kipar akad. prof. Drago Tršar, slavnostni govornik pa je bil predsednik Slovenske matice in našega društva dr. Milček Komelj.
SPOMENIKE KRADEJO POVSOD PO SVETU
Kraja nagrobnih spomenikov ni neka slovenska »izvirna novost« ali folklora, še posebej ne za tiste, ki to počno. Nagrobnike kradejo povsod po svetu, vendar ne zato, da jih pretopijo in pri tem zaslužijo bagatelo, ampak so tam na delu zbiratelji, ki resnično ne skoparijo z denarjem, da izbrano skulpturo tudi pridobijo. Na znanem pariškem pokopališču Pere Lachaise je pokopanih veliko slavnih ljudi, kot so Oscar Wilde, pevec skupine The Doors Jim Morrison, operna pevka Maria Callas, pisatelj Marcel Proust, dramatik Molière, pevka Edith Piaf, skladatelj Frederic Chopin in drugi. Razlika je le v tem, da v Franciji kradejo spomenike bogati zbiratelji, pri nas pa revni zaslužkarji. Sicer pa kaj bi ugibali, na policiji dobro vedo, kdo in zakaj krade spomenike.
ZAKAJ NI SKRBNIKA JAKČEVEGA GROBA
Zainteresirana javnost se seveda upravičeno sprašuje, kdo bo postavil nov spomenik. Od najemnice groba, ki je sorodnica Jakčevih, tega ne moremo pričakovati. Strokovnjaki v Dolenjskem muzeju, ki so zadolženi za to področje, so prijazno sporočili, da je iz vseh njihovih dokumentov razvidno, da Dolenjski muzej ni skrbnik Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni. A to še ni vse! Tudi v dopolnjenem Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Novo mesto iz aprila 2016 je razvidno, da Jakčevega nagrobnika ni na seznamu kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Tudi Ignacij Hladnik ni nikjer omenjen, Trdinovo, Kozinovo in Kettejevo obeležje pa so črtali iz omenjenega odloka, ker dediščina več ne izpolnjuje pogojev za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena. Nezaslišano!
Pripravil: Franci Koncilija
