Kdaj bo visoka kultura zastonj?

Mnogi menijo, da se glede sprejemanja in potrebe po vizualni konzumaciji visoke kulture med seboj razlikujemo, in gotovo delno tudi se, a dolge vrste, ki se vijejo pred muzeji in galerijami na vstopnine proste dneve, kažejo, da je potreba po tovrstnih užitkih v družbi večja, kot bi nekateri želeli priznati. Med čakajočimi opazimo družine, študente pa tudi številne zaposlene, ki zaradi rasti življenjskih stroškov težko zberejo nekaj evrov za vstopnino.

Tako v tem prispevku razmišlja mag. Maja Oven, samozaposlena v kulturi, konservatorka, kustosinja in umetnostna zgodovinarka. Zakaj torej ljudem ne bi omogočili ogleda zbirk, za katere skrbijo javne institucije, ki jih vzdržujejo bodisi državni bodisi občinski proračuni, temelječi na naših davkih, zastonj in vse leto?

Kultura dela ljudi boljše in s tem družbo strpnejšo in bogatejšo kot celoto, zato naj bo dostopna vsem, in to zastonj!

Ideja o prostem vstopu v državne galerije in muzeje ni nova. V Angliji jo prakticirajo že več let in tudi v Sloveniji lahko sledimo kapljam pobud, katerih prve so stare skoraj desetletje. Ideja ni povezana z odvzemom ali omejevanjem sredstev javnim institucijam, kar bi bilo primerljivo s primeri iz tujine. Pri tem lahko le še omenim, da bi se tudi v tujini pretiranemu oglaševanju sponzorstev, s katerim so se spopadli na začetku zmanjševanja sredstev institucijam, lahko uprli z omejitvami.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\VISOKA KULTURA - MAJA OVEN\MAJA OVEN.jpg

Mag. Maja Oven 

Izhodišče je treba iskati v dejstvu, da je kultura vse, kar nas obkroža. Kultura in znanost poganjata človeštvo in sta povezani z boljšo družbo. Povezava kulture in senzibilnejše družbe kot celote je precej obsežnejša in celovitejša, kot se zavedamo. Ugovori nekaterih, da z nekaj evri za vstopnino pokažemo odnos do visoke kulture, se ne zdi prepričljiv, niti s stališča, da gre za nacionalne zbirke, ki so izraz naše skupne zgodovine ter vpetosti v evropsko okolje in torej neprecenljive vrednosti za nas vse, niti v primeru razstav sodobnih ustvarjalcev, katerih dela bi brez vstopnin dosegla precej širši krog občinstva ter s tem povečala prepoznavnost in zaželenost njihovih avtorjev. Visoka kultura kot naša kulturna dediščina je namreč vredna veliko več kot majhne vsote. Nekakšno primerjavo bi lahko našli tudi s pitno vodo, ki si jo brezskrbno natočimo iz pipe, a je zato ne cenimo nič manj kot tisto za evro iz plastenke. Žejen ne sme ostati nihče!

Menim, da morajo najboljše stvari, ki so naša skupna last, kot so pitna voda, sprehodi v naravi in ogledi naše kulturne dediščine v hrambi javnih institucij, ostati in postati dostopne vsem. Tako kot lahko odidemo po označeni pohodni poti, dihamo svež zrak, pijemo čisto vodo, tako kot govorimo slovenski jezik, ki ga uporabljamo, bi tudi nacionalne zbirke naših javnih institucij morale postati odprte vsem ljudem za ogled in seznanitev…

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\VISOKA KULTURA - MAJA OVEN\IMG_4706_obd.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\VISOKA KULTURA - MAJA OVEN\FOTKA - 4.jpg

Izhodišče je treba iskati v dejstvu, da je kultura vse, kar nas obkroža. Zavedati se moramo, da kultura in znanost poganjata človeštvo in sta povezani z boljšo in humanejšo družbo. Povezava kulture in bolj senzibilne družbe kot celote je precej obsežnejša, celovitejša in pomembnejša, kot se zavedamo.

Fotografije so s spleta.

Vir: Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Poklon pesnici in prevajalki Eriki Vouk

Prevodni Pranger: Hommage Eriki Vouk

Erika Vouk

V ponedeljek, 28. marca 2022, zvečer so se Mariborčani v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor poklonili pesnici in prevajalki Eriki Vouk. Tako so večer, ki so ga načrtovali že kot zaključni večer festivalske sezone 2021, premaknili v pomladne dni. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\HOMAGE ERIKI VOUK\o_Kultura-Delo-Foto-20150319-1-hires-jpeg0_1024.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\HOMAGE ERIKI VOUK\djvu-520473-vojkou-regent-ERIKA-VOUK.jpeg

                                                             Erika Vouk

Nagrajena slovenska pesnica je avtorica številnih prevodov, še posebej dramskih (Wedekind, Goethe, Müller) za potrebe Pandurjevega gledališča Tespisov voz in SNG Maribor. Med prevodi izstopa prevod II. dela Goethejevega Fausta. Številna knjižna dela, ki jih je prevedla Erika Vouk, doslej še niso bila obširneje prevodoslovno obravnavana in tudi še ne primerno sprejeta.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\PRAVIJO, DA JE\HOMAGE ERIKI VOUK\URŠKA ČERNE.jpg

Urška P. Černe

Selektorica večera Urška P. Černe pa je na prireditvi predstavila tudi drobce iz prevoda Fausta II. iz leta 1999, ki ga je pripravila Erika Vouk.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

NAGRAJENCA ZA ŽIVLJENJSKO DELO ZA LETO 2022 STA JOŽICA AVBELJ IN MARJAN KRAVOS

Podelitev nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je bila v nedeljo, 27. marca 2022, v Prešernovem gledališču Kranj, ob odprtju Tedna slovenske drame, na sam svetovni dan gledališča. Nagradi za življenjsko delo sta prejela igralka Jožica Avbelj ter tržaški slikar in scenograf Marjan Kravos.  Za stvaritve v zadnjih dveh letih je ZDUS nagrade podelil še igralki Ivi Krajnc Bagola in igralcu Vitu Weisu.

Igralka Jožica Avbelj, ki je prejela življenjsko nagrado Marija Vera za nastope na gledališkem odru, dejansko pooseblja izvirnost, prodornost in neposrednost igralskega izraza, hkrati pa predstavlja vrhunce slovenske uprizoritvene umetnosti zadnjih petdesetih let, piše v utemeljitvi za prejem nagrade.Igralka Jožica Avbelj je že v začetku svoje igralske poti zasnovala prepoznaven in unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka, igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja. Svoj igralski potencial je razvila onkraj skrajnih meja izraznosti, telesnosti in psihofizičnih stanj. V njeni vedno sveži, novi, a siloviti in energični igralski govorici živi gledališka umetnost, ki izvira iz neo-avantgardnih praks, sega prek dramskega, za sodobno uprizoritveno umetnost  pa še vedno pomeni vrhunec polnosti igralske moči in discipline, še piše v utemeljitvi.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 2.jpg
Marjan Kravos
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTO - 4.jpg
Panorama Trsta, kjer prebiva nagrajenec Kravos.

Slikar in scenograf Marjan Kravos je zaznamoval in oblikovali podobo, status in uspehe Slovenskega stalnega gledališča Trst, piše v utemeljitvi nagrade Polde Bibič za življenjsko delo

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\MARIJA VERA - IGRALKA.jpg
Igralka Marija Vera
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\POLDE BIBIČ.jpg
Gledališki in filmski igralec Polde Bibič

Kravos se podpisuje pod več kot sedemdeset scenografij, med njimi jih je največ za produkcije domačega gledališča, čeprav je svojo ustvarjalnost razvijal tudi pri uprizoritvah Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Slovenskega ljudskega gledališča Celje in drugod.V njegovem scenografskem opusu izstopajo nekatera velika slovenska dramska besedila, kot so Krst pri Savici  Dominika SmoletaKralj na Betajnovi  Ivana Cankarja in več uprizoritev besedil Dušana Jovanovića.

Nagrado Duša Počkaj za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih pa je letos prejela igralka Iva Krajnc Bagola. Kot piše v utemeljitvi, je v zadnjih dveh letih s tankočutnostjo svojega velikega talenta ustvarila izjemen opus vlog. Njene odlike so popolna potopitev v materijo vloge, iz katere vedno žari njena temperamentna osebnost, s katero oplemeniti vsako svojo igralsko kreacijo in s katero svojim vlogam vedno doda iskrivost in komičnost.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\DUŠA POČKAJ.jpg
Duša Počkaj
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 3.jpg
Iva Krajnc Bagola

Nagrado za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih je prejel tudi igralec Vito Weis. Član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, do pred kratkim pa tudi svobodni igralec, ki je z zavidljivim opusom dokazal, da v sebi združuje izjemno igralsko disciplino, prezenco, ustvarjalni naboj, pa tudi inovativnost, odrsko domišljijo ter nesebično, vidno predanost vsebinam, igralskim izzivom, režijskim poetikam, kolegicam in kolegom na odru, navsezadnje tudi gledalcem. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\TONE PAVČEK\NAGRADA ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV\FOTKA - 5.jpgVito Weis

Gre za igralca, ki razmišlja, raziskuje, deluje in na koncu tudi prepričljivo zastopa stališče, so zapisali v utemeljitvi.Komisijo za nagrade ZDUS so sestavljali Barbara Cerar (predsednica) ter Branko Jordan in Rok Andres.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer in STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Poslanica Saše Pavček ob svetovnem dnevu gledališča

V nedeljo, 27. marca 2022 je bil svetovni dan gledališča. Zato na spletni strani KDSŠ objavljamo tri prispevke, ki so posvečeni temu dogodku. Želimo Vam prijetno branje.

Zaljubljencem v gledališče

Gledališče, ti panj strasti, 
smeha in spopadov, 
sabljanja glasov in ščebetanja src,
pred tvojimi zaprtimi vrati stojim,
zastala v čudnem času,
ki ponuja razmislek:                                              
kaj mi pomeniš, 
kaj so o tebi in zate napisali že umrli, 
kaj je po krivici šlo v pozabo, 
kaj narekujejo mi sanje. 

Pot bo tisočletna in vendar nova.
Nabrusimo srpe čustev, 
obnovimo kladiva strasti, 
izostrimo škarje intuicije
za nov aplavz, krohot, ihtenje,
za življenje, za lepoto!

In črno brezno parterja 
bo vsem zaljubljencem v gledališče
povrnilo luč, 
moč konj krenila v galop, 
jata ptic pod svod, 
zavrtinčil se bo zlati prah
besed, misli, glasbe, 
geste in katarze.

Šahovski spektakel v Novem mestu

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\ŠAHOVSKI SPEKTAKL V NOVEM\FOTKA -.jpg

Vabilo na šahovski turnir

Informacijska točka EUROPE DIRECT Novo mesto, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto, je 18. in 19. marca 2022 v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije in Šahovskim društvom Krka Novo mesto gostila pravi šahovski spektakel – šahovski turnir z osrednjo gostjo dogodka, šahovsko velemojstrico in svetovno mladinsko prvakinjo Lauro Unuk iz Ljubljane.

Velemojstrica proti prvemu slovenskemu šahovskemu robotu

Šahovska velemojstrica Laura Unuk igra šah z robotom in s prijatelji

V Razvojnem centru Novo mesto so združili znanost, umetnost in šport oziroma šah ter pripravili izjemen šahovski spektakel, ki je privabil lepo množico ljubiteljev te kraljevske igre iz vseh koncev Slovenije. Vrhunec dogodka je bila šahovska partija med mlado in nadarjeno velemojstrico Lauro Unuk iz Ljubljane in prvim  slovenskim šahovskim robotom, ki so ga razvili v Razvojnem centru Novo mesto. Šahovska velemojstrica Laura Unuk je brez težav matirala šahovskega robota! Čestitamo!

Šah spodbuja osnovne in višje kognitivne funkcije, od zaznavanja do načrtovanja, odločanja in predvidevanja. S pomočjo šaha urimo intuicijo in spomin, se učimo postavljanja ciljev, določanja prednostnih nalog, izboljša se nam tudi prostorska predstava. Šah je tudi odlična igra za povezovanje in druženje različnih generacij.

V okviru dogodka ŠAH-MAT 4.0 so potekala štiri šahovska tekmovanja:

  • vseslovenski spletni šahovski turnir
  • simultanka: Laura Unuk proti 20 šahistom 
  • šahovski dvoboj: ekipni turnir – Novo mesto proti Ljubljani
  • VRHUNEC DNEVA: šahovska partija – Laura Unuk proti robotu 
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\FOTKA - 4.jpg

Vrhunec dogodka je bila šahovska partija med Lauro Unuk in robotom Razvojnega centra Novo mesto, ki je popolnoma samostojno premikal  šahovske figure. Za programiranje robota je poskrbela ekipa LABTOP-a – Laboratorija za tovarne prihodnosti, ki deluje v okviru Razvojnega centra Novo mesto. Partija je bila odigrana s posebnimi šahovskimi figurami, ki so jih oblikovali v sodelovanju z Lauro Unuk in so 3D natisnjene. Šahovski spektakel, ki se je odvijal v prostorih Razvojnega centra Novo mesto, je bil tudi lep uvod v evropsko posamično prvenstvo v šahu, ki bo v Brežicah od 26. marca do 7. aprila 2022, kjer organizatorji pričakujejo 350 igralcev iz vse Evrope. Na prvenstvu bodo prisotni najboljši vrhunski šahisti in najpomembnejši predstavniki šahovskega sveta.

O fenomenalni in nadarjeni šahistki Lauri Unuk smo na spletni strani  KDSŠ že poročali 21. februarja 2022. Naslov prispevka se glasi: Ljubljančanka Laura Unuk, mednarodna mojstrica in svetovna prvakinja v šahu.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Goga je izdala prve evropske literarne pravljice

Pri Založbi Goga je nedavno izšla prva in najstarejša knjiga evropskih literarnih pravljic Zgodba zgodb, ki jo je napisal Giambattiste Basila iz Neaplja v Italiji. Zbirka je nastala v 17. stoletju in ni bila namenjena otrokom, temveč takratni dvorski publiki, po vsebini pa je duhovita in ostra kritika takratne družbe. Knjigo sta prevedli Ana Duša in Irena Duša Draž, ilustracije pa je prispeval Damijan Stepančič. 

Pravljica je v osnovi folklorni žanr, ki se je razvijal skozi ustno in pisno izročilo. Vse, kar danes vemo o pravljicah, izvira iz njihovih pisnih manifestacij. »Basile je ta folklorni, načeloma ustni žanr zavestno prenesel v literaturo. Posamezna besedila s pravljično osnovo so se sicer pojavljala že prej, vendar so zgodnejši avtorji poskušali prikriti izvor ljudske, ustne zgodbe. Basile pa je v literaturo zavestno vnesel pravljični kaos in iz tega naredil literarni žanr. S tem da takrat to ni bil žanr za otroke, ampak dvorski žanr,« je v pogovoru ob izidu knjige pojasnila gonilna sila projekta, prevajalka in pripovedovalka zgodb Ana Duša, ki se s pravljicami ukvarja že dvajset let in je iz Basila tudi diplomirala. 

Na predstavitvi knjige sta pravljice brala dramska igralca Marko Mandić in Pia Zemljič.

Na predstavitvi knjige sta pravljice brala dramska igralca Pia Zemljič in Marko Mandić

»Na pravljice ne gledam več kot na obliko besedil, ampak jih dojemam kot en velik sod ali čeber, kamor so nametani motivi z vseh vetrov. Vsako posamično besedilo je, kot bi zajel iz tega čebra, dobil ven nekaj motivov in jih vsakokrat znova sestavil skupaj. Zame je pravljica ena.«

Še dandanes ne vemo, ali je Basile sploh imel namen objaviti svojo zbirko, saj jo je posthumno objavila njegova sestra. Znano pa je, da jih je neapeljski avtor iz 17. stoletja pisal zato, da jih je bral občinstvu na dvoru. Na začetku je bila pravljica pisana kot družbena satira in je kot takšna govorila o stvareh, o katerih ni bilo dovoljeno na glas razpravljati. Takšen princip je bil še bolj izrazit konec 17. stoletja na francoskem dvoru, ko je pravljica postala ponovno izrazito priljubljena. »Večinoma so jo na dvorih pripovedovale in pisale ženske, ostal je spomin zgolj na pravljičarja Charlesa Perraulta, ki je bil takrat edini pisec poleg mnogih drugih pisateljic. Takrat je veljalo in bilo še bolj očitno, da so te ženske skozi pravljice govorile neko svojo resnico, svoje videnje sveta, ki ga niso mogle javno izražati,« je še pojasnila Ana Duša.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\GOGA JE IZDALA PRVE EVROPSKE PRAVLJICE\BPu-eb6264-300x534.jpg
Direktor Mitja Ličen
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\GOGA JE IZDALA PRVE EVROPSKE PRAVLJICE\NASLOVNICA KNJIGE.jpg
Nova knjižna uspešnica Goge

                           

Diktat, da mora pravljica vzgajati, spodbujati moralo, nacionalno zavest, sta kasneje uvedla brata Grimm, kar je povzela vsa Evropa razen Italije. »Ko sta brata Grimm prvič izdala pravljice, jih nista izdala z mislijo na otroke v današnjem smislu, ampak z nacionalno idejo neke literature, ki naj prikaže lepote nemškega naroda. Bila sta zelo verna protestanta in sta načrtno vzela pravljico, da bi otroke vzgajala v krščanski morali.« Italijani niso dobili svoje nacionalne zbirke v 19. stoletju, kot večina drugih narodov, ampak so jo naročili šele po drugi svetovni vojni, v drugi polovici 20. stoletja. Tega dela pa niso naložili folkloristu, kot je bilo sicer običajno, ampak pisatelju Italu Calvinu. »Italijanska pravljica je zato od začetka do danes veliko bolj literarna kot druge. Zaradi tega ima tudi neko samozavest, ki je sicer ljudske pravljice nimajo,«je še povedala Ana Duša.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

21. marec – svetovni dan poezije

Leta 1999 je Unesco 21. marec razglasil za svetovni dan poezije. Lepši in primernejši datum, kot je prvi pomladni dan, bi za promocijo branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije najbrž težko našli. Imate radi poezijo? Ste že kdaj napisali kakšno pesem? Komu ste jo posvetili? Kateri je vaš najljubši pesnik? Zakaj prav on? Ona? Verjamete v teh norih časih, da bi poezija lahko rešila svet?

Poezija je prostor, v katerem se srečujemo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo človeškega bitja, njegove občutke ter dialog in sporazumevanje. Pesniki širijo brezčasna sporočila in so včasih vzvodi in priče pomembnim družbenim ter zgodovinskim spremembam, včasih pa nam njihovi verzi zgolj pomagajo pri iskanju duševnega miru in lastnega bistva. Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak človek ima svoj ključ do poezije.

»Pesem je dih, ki pomeni življenje, zato ne potrebuje slave in čaščenja, saj je že sámo življenje največja nagrada. Biti znan pesnik, pomeni, da si ločen od pesmi. Da hodiš po svetu preklet, ker si prodal svojo pesem minljivosti, četudi si mislil, da je večnost.« (Ivo Svetina)

»Vse stvari imajo svojo skrivnost, poezija pa je skrivnost vseh stvari.« (Federico García Lorca)

Želim vam lep in doživetja poln svetovni dan poezije, ki je tudi prvi dan pomladi. Izkoristite ta čas tudi za poezijo. Preberite pesem, dve, tri … Verjamem, da bo vaš dan zato še lepši, prijaznejši, mirnejši.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\Poezija_pero_2019_01-1.jpg

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Večer, Primorske novice

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Ob svetovnem dnevu poezije

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\000000000000000 - 15 - POEZIJA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\BALADNI VEČER - SVETLANA MAKAROVIČ\SVETOVNI DAN POEZIJE - 21. 3. 2022\REZKA POVŠE\FOTKA - 1.jpg
Rezka Povše

Dragi prijatelji, pesniki in bralci poezije!

Prvi pomladanski dan je tudi svetovni dan poezije. Čestitam vsem,

ki jo berete in nekateri tudi sami ustvarjate. Nismo revni. Bogatimo se s poezijo in tisti, ki jo pišete in berete, nosite v srcu govoreče cvetje.

Izbrala sem dve pesmi Marka Pavčka, ki se je rodil na prvi pomladanski dan – dan poezije.

Rezka Povše

Marko Pavček (21. marec l958–11. september 1979)

je bil sin pesnika Toneta Pavčka in njegove soproge Marije Pavček ter brat igralke Saše Pavček. Študiral je primerjalno književnost in slovenščino na Filozofski fakulteti ter dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Žal je mlad hote umrl.

Napisal je eno in edino pesniško zbirko z naslovom Z vsako pesmijo me je manj, ki je bila izdana posmrtno leta 1981. Na začetku svoje ustvarjalne poti je zarisal značilne poteze svoje podobe, ki je bila razpeta med mladostno neugnanost in spoznanje teže življenja, med hvalnico in tožbo, med ljubezen in smrt. V njej predstavlja tenkočuten in nezamenljiv glas, ki je zorel v samosvojo govorico in se povzpel v tragični vrh življenja in poezije. 

Jaz čutim verze! Jaz čutim verze! 

Vsak verz ima 

nosilnost železne traverze, 

mogočno trdnost betona, 

Rušilno moč ekrazita! 

Z elektriko vsaka je črka nabita! 

Besede so kot razbeljeno jeklo. 

Verzi želijo, da bi te opeklo! 

Vsak verz ima 

v sebi milijone eritrocitov, 

roke, krvave od boja, 

vonj po bencinu, dih stroja, 

neskončnost obstoja! 

Jaz ljubim verze! Jaz ljubim verze! 

——————————————————–
Z vsako pesmijo me je manj. 
Spraskam se v pesem. Počasi. Kos za kosom. 
Bolečina je pekoča, a sladka. 

Črna kri brizga iz verzov. 
Pod nohti žari moje meso. 
Z vsako pesmijo me je manj. 

Pride čas, ko se postrgam vsega. 
Brez kože bom, brez oči, 
brez krvi in brez žil, 
brez mesa, brez kosti. 
Brez srca. 
Takrat bom najbolj popoln.

Vrane kot prispodoba življenja in smrti

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\FOTKA - 1.jpg

Angleška pisateljica Diane Setterfield je izpiljena pripovedovalka zgodb v slogu gotske fantastike. Ta se je razvila v Veliki Britaniji vštric z romantiko in bila v drugi polovici 19. stoletja zelo priljubljena.Gre za napeto branje s temačnim vzdušjem. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\images.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\Diane-Setterfield_Bellman-Black.jpg

Že njen prvenec Trinajsta zgodba, izdan leta 2006, se je zavihtel na vrh najprestižnejše lestvice knjižnih uspešnic ameriškega dnevnika New York Times. Leta 2013 je bil objavljen njen drugi roman Bellman&Black in leta 2018 tretji, Nekoč je bila reka.

Preden se je Diane Setterfield posvetila pisanju, je študirala francosko literaturo in diplomirala na temo avtobiografskih elementov v zgodnjih delih francoskega pisatelja Andreja Gideja. Nekaj časa je poučevala angleščino v Franciji in pozneje francoščino v Veliki Britaniji. Proti koncu devetdesetih je zapustila akademske vode in se lotila pisateljevanja. Zdaj živi v Oxfordu v Angliji. Ko ne piše, veliko bere, zato o sebi pravi, da je predvsem bralka in šele potem pisateljica. 

Fotografija: Diane Setterfield je avtorica drzne zgodbe, polne gotske fantastike.

Foto promocijsko gradivo

Pisateljica Diane Setterfield

Življenje Williama Bellmana teče kot po maslu, je srečno poročen, oče štirih otrok in spoštovan direktor družinskega podjetja – tkalnice. Potem pa začnejo ljudje okoli njega eden za drugim umirati, najprej daljni sorodniki, nato pa tudi otroci in ljubljena žena. Ostane mu le še Dora, najljubša hči. William se povsem obupan od žalosti napije in opotekajoče odide na ženin sveže izkopani grob, kjer ga čaka skrivnostni tujec. V želji, da bi rešil vsaj Doro, William sprejme tujčev nenavadni predlog, za katerega ni povsem prepričan, kaj natančno je. Tako nastane novo podjetje Bellman & Black, veleblagovnica z žalnimi predmeti. Smrt je namreč odličen posel, William, čigar vsak gib nadzorujejo vrane, pa počasi začne plačevati ceno za minulo srečo.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\fotka - 5.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\00000000000000 - 14 - PROZA - PRISPEVKI ZA OBJAVO\VRANE - PRISPODOBA ŽIVLJENJA IN SMRTI\FOTKA - 6.jpeg

Pisateljica DianeSetterfield pravi, da je idejo za roman dobila na osnovi razmišljanja o deloholikih in zakaj spet drugi ljudje lahko postanejo nadvse uspešni. K pisanju te knjige pa so jo spodbudile tudi številne vrane in njihov način življenja pozimi in poleti na drevesih ob bregovih reke Temze, ob kateri pisateljica živi. Vrane so jo dobesedno očarale, v knjigi pa je Setterfieldova njihovo usodo mojstrsko povezala z usodo življenja bližnjih ljudi.

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Tihi svet Mance Košir

V torek, 1. marca 2022, je Manca Košir svojo najnovejšo knjigo epistol s šestimi soavtorji z naslovom Nagovori tišine predstavila v Novem mestu, v petek, 4. marca 2022, pa še v ljubljanski knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Delo, ki je izšlo pri Mladinski knjigi, je kot ljubezensko pismo tišini, ki ga je navdihnil verz mističnega pesnika Dejana Kosa: »Tišina izreka dar, ki jo je izrekel.« To je knjiga poezije, je globoko pesniška, narejena iz drugačnega jezika kot mnoge ostale.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\MANCA KOŠIR - TIŠINA JE TEMELJ SVETA\800_manca_kosir.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\0000000 - 7 - ZGODOVINA\VOJNA V UKRAJINI\MANCA KOŠIR - TIŠINA JE TEMELJ SVETA\Nagovori-tisine.jpeg

Na predstavitvi knjige v Ljubljani je Manca Košir povedala, da človek, ki živi verodostojno, polno življenje, utripa z določenimi temami v čisto določenem času…Njeno literarno ustvarjanje je bilo vedno povezano s temami, ki so jo v danem trenutku pritegnile, pa naj bodo to ljubezni vseh pisanih vrst ali pa soočenje s strahom pred minevanjem in smrtjo. Nagovori tišine so sedma knjiga pisem Mance Košir, v kateri si je dopisovala z različnimi ustvarjalci, ki tako kot ona v svoji občutljivosti prepoznavajo dragocene odtenke tišine. Ustvarjanje Nagovorov tišine je trajalo domala eno leto, in sicer v zmedi pandemičnih razmer, a o tem v tej knjigi ne beremo. To ni dokumentarna knjiga niti osebnoizpovedna, ustvarjalci knjige so prepričani, da so vsi na poseben način otroci tišine in da je tišina temelj, na katerem stoji ves svet…Zato je tišino najlepše živeti in utelešati na najrazličnejše vsakdanje načine.

To pa še ni vse. Ustvarjalci so razmišljali, kako jih tišina bogati in kaj vse se skriva pod njeno gladino. Dušan Šarotar, eden izmed ustvarjalcev, je ob tem zapisal, da je glavno poslanstvo pesnikov in pisateljev prav pričevanje o tem, da morata biti na svetu tudi mir in tišina…

Fotografije so s spleta.

Vir: Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.