KAJ NAJ POČNE PISATELJ, KO SE SVET PODIRA?

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\FOTKA - 1.jpeg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\FOTKA - 2.jpg

… Emil, moški v zgodnjih petdesetih, nekega poletnega dne goni navkreber, proti prelazu. V gostišču na prelazu sklene prenočiti. Naslednji dan prav to mikrookolje zadene ena od naravnih nesreč, za katere pravimo, da jim celo v spominih najstarejših prebivalcev ni enakih. Ena teh nesreč (ne morejo se odločiti, kaj naj bilo, morda celo tajfun ali tornado), ki uničijo naravo in kulturo, izruvajo drevesa in strehe. Preden je udarilo, se je Emil sredi gozda pogovarjal z gospo s fascinantno prezenco, zato jo po koncu ujme seveda hoče najti. Ob tem pa zadene ob zid. Gre za nerazumevanje, nejevero ali za zaroto vaščanov, gre morda za poskus potlačitve ali izbrisa? In če ja, čigavega pravzaprav? Kdo je v resnici ta ženska, kaj je resnica te ženske?

Ko tako narediš rezime zgodbe, se sliši kot kriminalni plot, in torej skoraj že kot kvarnik. A četudi si bralec res postavlja detektivska vprašanja, zahteva iskanje ženske s srebrnim očesom povsem drugačno kondicijo in drugačne izkušnje, kot jih imajo bralci običajnih kriminalk.

Glavni junak v knjigi Ženska s srebrnim očesom pisateljice Katarine Marinčič je Emil, ki je v popolni kolesarski opremi, ampak tudi v popolni pisateljski pripravljenosti in zato, kot se bo pokazalo, v bistvu ni pravi kolesar, ampak bolj neroden večni amater. Zdi se, da se vsi detektivski rekreativci želijo samo, da bi spočili in premaknili možgane, da bi se zgodba preprosto čim preje končala… Emil pa, nasprotno, na poti pobere vsak impulz, vsako besedo, gesto, zazna vsak piš vetra in vsak sončni žarek. Za vsakim obrazom in vsako fasado, za vsako obleko vidi zgodbo, znak, pomen. Njegovo zrenje, umišljanje in osmišljanje življenja domačinov se prepleta z nenehnim samoopazovanjem in z drobci njegove življenjske zgodbe. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\19 - ŽUPNIJA BERTOKI\FOTKA - 3.jpg

Predstavitev v Beletrini, ki je izdala knjigo

V romanu sopostavitev enega in drugega sveta, Emilovega sveta in sveta vaščanov ni tako skrajno črno-bela, kot se lahko zazdi pri povzemanju, je pa pomenljiva in interpretativno privlačna. Skoraj nemogoče se zdi, da ne bi videli v odnosu med pisateljem in domorodci matrice vloge pisatelja v sodobnem svetu. Domačini Emila preprosto nočejo v svoji sredini, izbrisati hočejo vsako njegovo (umazano, blatno) sled. 

A četudi je Katarina Marinčič nekje omenila, da je Ženska s srebrnim očesom njen najbolj avtobiografski tekst, saj da je njegove fragmente slišala, doživela, izkusila sama, pušča bralcu vso svobodo v opredeljevanju do glavnega junaka romana, Emila. Nobenega dvoma ni,  da je Katarina Marinčič napisala delo, kjer na povsem nedirekten način postavlja aktualna vprašanja – vprašanja o vlogi in možnosti umetnosti in umetnikov v današnjem svetu. 

Pisateljica Katarina Marinčič

Ob tem, najbrž še pred tem pa je to roman o večnih vprašanjih: kakšen je odnos med resnico in fikcijo? Iz kakšne snovi in s kakšnimi zavestnimi in nezavednimi procesi nastajajo zgodbe? Tiste, ki postanejo literatura, in tiste, ki si jih pripovedujemo o svojih življenjih itd…Zato je roman Ženska s srebrnim očesom dokaj vznemirljiv in inspirativen.

Fotografije so s spleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

KNJIŽNICA MIRANA JARCA PODELILA BRALNE ZNAČKE 2022/2023

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\BOJAN SEDMAK\EVROPA ZBUDI SE\BRALNA ZNAČKA - 2023\FOTKA - 2.jpg
Podelitev knjižnih nagrad prejemnikom bralne značke za odrasle

Lucija Ćirović, pionirka slovenske ženske standup komedije, animatorka lutk, ventrilokvistka, igralka in dramska pedagoginja, je 4. februarja 2023 v atriju Knjižnice Mirana Jarca (KMJ) Novo mesto navduševala zbrane na zaključni prireditvi projekta bralna značka za odrasle 2022/2023. V intervjuju z eno od knjižničark je povedala nekaj zanimivosti iz svojega študija in poklica, čestitala pridnim novomeškim bralkam in bralcem ter jim podelila knjige za nagrado. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\14 - 131 - 140\BRALNA ZNAČKA - 2023\323361865_103631189442.jpg
Animatorka Lucija Ćirović

V projektu bralna značka za odrasle sodeluje novomeška KMJ že vrsto let. Številne knjigoljubke in nekaj knjigoljubcev prebere vsako leto pet leposlovnih knjig iz obširnega seznama domačih in tujih sodobnih avtorjev, ki ga pripravijo prizadevne knjižničarke. Vsako leto berejo na drugo temo, v letu 2022 je bila tema branja ženska, ženska takšna in drugačna. O prebranih knjigah se med seboj ne pogovarjajo oziroma ne razpravljajo v skupini, ampak o vsaki knjigi samo pisno odgovorijo na tri vprašanja, ki pa so zelo zvita. Namen projekta je nagovarjati odrasle k branju kakovostne literature in dvigovati raven bralne kulture.

Lucija Ćirović je ženska mnogih talentov, s pomočjo nekaterih od njih je na podelitvi bralnih značk za odrasle animirala občinstvo v KMJ. Praktično smo spoznali, kaj je stand up komedija, gre namreč za pripovedovanje šal stoje pred publiko. Najbolj smo jo občudovali v nastopu s petelinom CocoCh. Adelom, kjer je uporabila svoje vrhunsko ventrilokvistično znanje govorjenja z zaprtimi usti.

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\BOJAN SEDMAK\EVROPA ZBUDI SE\BRALNA ZNAČKA - 2023\FOTKA - 3.jpg
Lucija Ćirović v elementu
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\BOJAN SEDMAK\EVROPA ZBUDI SE\BRALNA ZNAČKA - 2023\FOTKA - 4.jpg

Kulturno društvo Severina Šalija čestita vsem, ki so osvojili bralno značko za odrasle, pohvala in zahvala pa velja tudi marljivim uslužbenkam KMJ, še posebej pa Luciji Ćirović, ki je navdušila staro in mlado.

Fotografije: Marjana Štern in s spleta.

Napisala: Marjana Štern 

DOLENJSKI MUZEJ VABI NA OGLED STALNIH IN OBČASNIH RAZSTAV V MUZEJU IN JAKČEVEM DOMU

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\IMG_9401_dolenjski_muzej_novo_mesto_okolica_kapiteljska_cerkev_big.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\PREŠERNOV DAN - 2023\2 - DRUGA STRAN - VABILO - MUZEJ\FOTKA  - 2.jpeg

V Dolenjskem muzeju Lamutu posvečeno razstavo Prelomi,zapirajo na Prešernov dan.

Že v petek, 30. septembra 2022, je v Galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto župan mag. Gregor Macedoni odprl razstavo Prelomi, posvečeno Vladimirju Lamutu ter spremljajočo razstavo Navdih/Inspired by Lamut. Razstava je bila posvečena 60. obletnici smrti Vladimirja Lamuta, ki zajema ciklus likovnih del navdihnjenih z njegovimi študijskimi potovanji v Bruselj in Pariz. Večina del so za ogled na razstavi posodili zasebniki in Krka, tovarna zdravil d. d… Novo mesto.

V Dolenjskem muzeju Lamutu posvečena razstava Prelomi

  Fotografiral: Boštjan Pucelj

Bogat likovni in grafični opus Vladimirja Lamuta je predstavila kustosinja umetnostna zgodovinarka Katarina Dajčman. Pred sedmimi leti je pripravila pregledno razstavo ob 100. obletnici rojstva tega velikega novomeškega umetnika, ki je po krivici bil spregledan v svojem umetniškem opusu, ki ga je zapustil Novem mestu. V svojem nagovoru se je direktorici Dolenjskega muzeja Jasni Dokl Osolnik in kustosinji Katarini Dajčman zahvalil umetnikov sin, Branko Lamut. Župan Gregor Macedoni, je na otvoritvi razstave povedal: 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\PREŠERNOV DAN - 2023\2 - DRUGA STRAN - VABILO - MUZEJ\JAKČEV DOM.jpg
Jakčev dom

»Tako preplet klasične likovne umetnosti s sodobno obdelavo tekstilnih materialov dodaja novo vrednost Lamutovim slikam s povsem drugačnim pristopom in drugo tehniko, z novo upodobitvijo in novo likovno reinterpretacijo del. Morda mladost vidi svet drugače, morda čuti potrebo po uporabni vrednosti umetnosti? Na današnji razstavi študentk in študentov ter mojstra slikarstva in grafike bomo videli preplet preteklosti in sedanjosti. Predvsem pa pridih mladosti, ki umetnost doživlja in interpretira na sebi lasten način.«

Vir in fotografije: Dolenjski muzej in Boštjan Pucelj.

8. FEBRUAR 2023, SLOVESNI PRAZNIK KULTURE

Osrednji slovenski kulturni praznik z uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik ima status državnega praznika od leta 1946, od leta 1991 pa je 8. februar tudi dela prost dan. Nagrade za vrhunske dosežke na področju kulture so na ta dan prvič podelili leta 1947, leta 1955 pa so bile z zakonom poimenovane po Prešernu. Na slovenski kulturni praznik praznujemo obletnico smrti najpomembnejšega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Na ta dan, v Ljubljani na osrednji državni proslavi, podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada  za vrhunske dosežke na področju kulture in umetnosti v Sloveniji.

Prešernovo nagrado vsako leto podelijo ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno dediščino, nagrado Prešernovega sklada pa podelijo ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada je dr. Jožef Muhovič, akademski slikar, likovni teoretik, dr. filozofije, univerzitetni učitelj, izr. član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, podpredsednica pa Bernarda Fink Inzko, mezzosopranistka, koncertna in operna pevka.

V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado leta 2023 multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar prof. Herman Gvardjančič.

Ema Kugler je multidisciplinarna umetnica, ki pri filmu deluje kot režiserka, scenaristka, montažerka, scenografka in kostumografka. Poleg ustvarjanja pri filmu se udejstvuje še v gledališču kot avtorica performansov in občasno tudi scenografij. »Ema Kugler pri svojem delu prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora, v katerem deluje,« je zapisala strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\PREŠERNOV DAN - 2023\1 - PRVA STRAN - ZDRAVLJICA\ema.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\PREŠERNOV DAN - 2023\1 - PRVA STRAN - ZDRAVLJICA\images.jpg

Ema Kugler in Herman Gvardjančič, dobitnika Prešernove nagrade 2023.

Herman Gvardjančič je že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti. »Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto« kot je zapisano v utemeljitvi nagrade. 

Nagrado Prešernovega sklada leta 2023 prejmejo naslednji ustvarjalci: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, pianist Alexander Gadjiev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester, ter arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.

Prešernov sklad

Na slovenski kulturni praznik, številni muzeji in galerije, prijazno in brezplačno vabijo ljubitelje kulture na ogled najrazličnejših stalnih in občasnih ogleda vrednih razstav. 

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

France Prešeren – Zdravljica

France Prešeren - Zdravljica
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\PREŠERNOV DAN - 2023\1 - PRVA STRAN - ZDRAVLJICA\KIP V LJUBLJANI.jpg

Zdravljica je pesem, ki jo je napisal France Prešeren novembra 1844. Objavo je morala počakati do leta 1848. Leta 1991 je Stanko Premrl pesem uglasbil za zbor in njena 7. kitica je postala Slovenska himna.

Pesem je France Prešeren napisal kot napitnico, najverjetneje na pobudo Matije Vrtovca, znanega kot šentviškega vinogradnika, ki je prešerna nagovoril, da naj napiše pesem, ki bo slavila trto in vino. Pesem je na koncu presegla zgolj veselje ob novem vinu in prijetnem druženju, in tako je njen optimizem prerasel v takrat drzno politično pesem. 

V njej je združil misel o prijateljstvu z željo po enosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju ljudi. Iz zasebnega nagovora prijateljem je prerasla v narodno-ljubno pesem. Spregovori o slovenskem narodu, njegovi usodi in željah vseh. Pesem je bila pripravljena za objavo leta 1846 v Poezijah, a je bila cenzurirana. Tako je pesnik sam izločil pesem, saj je bila kitica Edinost, sreča, sprava označena kot spotakljiva s strani cenzorja Franca Miklošiča. Na objavo celotne pesmi je bilo potrebno počakati do leta 1848, ko je bila objavljena po marčni revoluciji.

Zdravljica

1.
Spet trte so rodile
prijatli, vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srcé razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!

2.
Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét’!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!

3.
V sovražnike ‘z oblakov
rodú naj naš’ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!

4.
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo;
otrók, kar ima Slava,
vsi naj si v róke sežejo,
de oblast
in z njo čast,
ko préd, spet naša boste last!

5.
Bog žívi vas Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice;
ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinóv
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!

6.
Mladenči, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up;
ljubezni domačije
noben naj vam ne usmŕti strup;
ker zdaj vàs
kakor nàs,
jo sŕčno bránit’ kliče čas!

7.
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat’ dan,
da, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

8.
Nazadnje še, prijatlji,
kozarce zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat’li,
ker dobro v srcu mislimo;
dókaj dni
naj živí
vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Fotografije in besedilo so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN …

2. FEBRUAR 2023

PRIMICOVA JULIJA (1816–1864)

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\PRIMICOVA JULIJA\FOTKA - 1.jpg
Primicova Julija
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\PRIMICOVA JULIJA\FOTKA - 2.jpg
Njen grob v Šmihelu 

Stara komaj blizu 48 let je 2. februarja 1864, pred 159 leti, v Novem mestu umrla Julija Primic, poročena pl. Scheuchenstuel, znamenita pesniška muza dr. Franceta Prešerna in njegova nikoli uslišana ljubezen. 

Vanjo se je Prešeren domnevno zaljubil v Trnovski cerkvi v Ljubljani, ko jo je tam leta 1833 prvič videl. Poznavalci pa si o njunem prvem srečanju sploh niso edini, kot tudi ne, katere pesmi ji je Prešeren posvetil. Zagotovo pa ji je z akrostihom Primicovi Juliji posvetil eno svojih najznamenitejših pesnitev Sonetni venec. Primicova Julija je pokopana na Šmihelskem pokopališču, kjer na grobu še vedno stoji spomenik, ki ga ji je dal postaviti njen mož.

Julija Primic se je rodila 30. maja 1816 v Ljubljani. V mladostniških letih je bila Julija precej zaprta vase, saj jo je mati vzgajala po svojih strogih meščanskih načelih. Družiti se je smela samo z vrstniki iz uglednih družin. Pri domačih učiteljih se je naučila znanja tujih jezikov, plesnih korakov in osnovnih pravil tedanjega bontona v družbi. Ker je veljala za eno bogatejših in lepših dedinj v Ljubljani, je bila deležna  tudi kar nekaj pozornosti snubcev, med drugimi je bil vanjo zaljubljen tudi France Prešeren. Po poroki sta se z možem preselila v Novo mesto, kjer sta živela v gradiču Novi dvor (Neuhof) v Kandiji, kjer je danes interna bolnišnica. 

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\IMG_0970_20160819_092505-1333x1000.jpg
Novi dvor (Neuhof) v Novem mestu

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

3. FEBRUAR 2023

VALENTIN VODNIK (1758–1819)

C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\Franz_Kurz_zum_Thurn_und_Goldenstein_-_Val.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\121 - HITLER V CERKVI\DR. TANJA - NIC\VABILO NA KONCERT\PREŠERNOV DAN - 2023\ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN\200px-Vodnik_spomenik.jpg

V petek, 3. februarja 2023, praznujemo 265. rojstni dan slovenskega  frančiškana, pesnika, prevajalca, razsvetljenca, jezikoslovca, učitelja, novinarja in urednika Valentina Vodnika. Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Ljubljani, kjer je 8. januarja 1819 tudi umrl.

Na željo staršev se je Vodnik začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v novomeški frančiškanski samostan, kjer je kasneje kot frančiškan študiral filozofijo. V teh letih se je seznanil tudi z Markom Pohlinom, slovenskim duhovnikom in jezikoslovcem (1735 – 1801). Z ustanovitvijo Ilirskih provinc se je Vodnikovo življenje zelo spremenilo. Nova francoska oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v jeziku dežele. Tako je Vodnik postal gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih ter obrtnih šol. Po vrnitvi slovenskega ozemlja Avstriji se je zaradi podpore francoski oblasti njegov položaj poslabšal. Leta 1815 so mu bile prepovedane vse šolske službe. Bil je predčasno upokojen. Umrl je leta 1819 v Ljubljani zaradi možganske kapi. Valentin Vodnik je začel pesniti že v gimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v avtobiografiji, je Vodnik napisal elegijo Mila pesm, ko je Pohlin leta 1775 odšel na Dunaj. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v razsvetljenstvo. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij zemljepisa, geologije, leposlovja itd… Vse to je izdajal v koledarjih Velika pratika in Mala pratika, ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal tudi prvemu slovenskemu časopisu Lublanske novice (1797—1800). 

Lublanske novice, prvi časopis v slovenskem jeziku, Rokopisna zbirka NUK.

V času Ilirskih provinc je začel pisati prve slovenske učbenike za gimnazije in spodbujal rabo slovenskega jezika v šolstvu. Vodnik je bil prvi pravi posvetni slovenski pesnik, vendar pesništvo zavzema zelo majhen delež njegovega ustvarjanja. Pomemben je tudi za razvoj slovenske proze. Prevajal in pisal je šaljive anekdote.. Velik pomen ima v razvijanju publicističnih, poljudnoznanstvenih in učbeniških oblik. Velja za prvega slovenskega novinarja, urednika in pisca šolskih učbenikov. Ob letošnji obletnici Vodnikovega rojstnega dneva, ki ga v Vodnikovi domačiji zaznamujejo vsako leto in se ob tem posvetijo enemu od poglavij v Vodnikovem življenju in delu, bo razsvetljenec Valentin Vodnik predstavljen kot novinar. Vodnikov rojstni dan so Ljubljančani poimenovali Vodnikovanje.

Fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

OB STOLETNICI SMRTI FRANCOSKEGA PISATELJA MARCELA PROUSTA

V iskanju Proustovega sveta
Marcel Proust

18. novembra 2022 je minilo sto let od smrti izjemnega francoskega pisatelja Marcela Prousta. Obletnica je v Franciji in drugod po Evropi sprožila številne ponatise njegovih del, nove študije, razprave in razstave. Proustov romaneskni cikel Iskanje izgubljenega časa obsega sedem knjig, ki skupaj štejejo 3.000 strani, in predstavlja ikoničen Proustov svet, ki od nastanka do danes spodbuja k razmisleku, pa tudi k polemikam. Ob stoti obletnici smrti velikana svetovne književnosti, naslednika francoskih realistov in znanilca moderne proze 20. stoletja, Marcela Prousta (1871–1922), je skupaj z romanesknim ciklom Iskanje izgubljenega časa,  izšlo tudi delo Petinsedemdeset listov v prevodu, s spremno besedo pisateljice in prevajalke doc. dr. Katarine Marinčič (1968).

Marcel Proust je po mladostnih poskusih, med katere sodi tudi v slovenščino prevedena zbirka Radosti in dnevi, pri petintridesetih začel pisati roman Iskanje izgubljenega časa. Ta je nastajal do njegove smrti. Pariški saloni in obmorska letovišča so predstavljali Proustov resnični kot tudi literarni poligon. Pečat je pustil zlasti s podrobnimi opisi stvarnosti, pravzaprav evokacijami preteklih časov in prostorov, ki za posameznika niso ne zunanji in ne minljivi.

Petinsedemdeset listov
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\FOTKA - 3.jpg

Gre za pravi skriti literarni zaklad, saj je besedilo, ki obsega okrog 100 strani, dolgo časa veljalo za izgubljeno. Besedila so bila izvorno napisana okrog leta 1908, približno takrat, ko je Proust začel snovati cikel Iskanje izgubljenega časa, ki je v sedmih romanih izhajal med letoma 1913 in 1927. Knjigo Petinsedemdeset listov je hranil znameniti založnik Bernard de Fallois, ki je med drugim poskrbel za posthumno objavo številnih Proustovih del, vključno z nedokončanim romanom Jean Santeuil. Petinsedemdeset listov, ki jih je Fallois prvič omenil leta 1954 v predgovoru k Proustovi zbirki esejev in jih označil za dragocen vodnik k razumevanju knjige Iskanja izgubljenega časa, pa se dolgo časa ni pojavilo in šele predlani, tri leta po založnikovi smrti, ko so bili odkriti v njegovih arhivih in nato objavljeni. Prevajalka doc. dr. Katarina Marinčič je ob tem povedala: »Knjiga z naslovom Petinsedemdeset listov je zbirka fragmentov, nabor zapiskov in skic, nastalih v obdobju, ko je Proust začenjal snovati svoje véliko delo. Bralec cikla V iskanju izgubljenega časa bo v njem zagotovo prepoznal nekatere ključne proustovske motive, ponekod tudi že slog zrelega Prousta. Poglavitna vrednost teh besedil, ki se zdijo kot vrečka nebrušenih diamantov, pa je vendarle dokumentarna. Zanimiva so ravno zaradi svoje nedodelanosti, ker nam vsaj rahlo odstirajo Proustov ustvarjalni proces.« Ti prvi osnutki epohalnega dela so veliko odkritje, ki ga literarni sladokusci in oboževalci francoskega literarnega virtuoza nikakor ne smejo spregledati.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\FOTKA KATARINE.jpg

Doc. dr. Katarina Marinčič

Doc. dr. Katarina Marinčič je zapisala, da Proustov veličastni opus pričuje za pravico do odvečnega. Citira Andréja Gida: »Presenetljivo je, da se takšne knjige pojavijo v dobi, ko dogodek zmaguje nad idejo, ko nam kar naprej zmanjkuje časa, ko se dejanje posmehuje misli, ko se kontemplacija zdi nekaj nemogočega in celo prepovedanega, ko se nam, ker si še nismo opomogli od vojne, zdi upoštevanja vredno le tisto, kar je koristno in nečemu služi. A nenadoma se nam Proustovo delo, napisano s tolikšno velikodušnostjo, brez vsakršnih sebičnih motivov, zazdi koristnejše in nam je v večjo uteho od številnih drugih del, katerih edini cilj je uporabnost.«

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\pogledi_radojka_vr_2_lasko.jpg
Radojka Vrančič
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\MODEL - STO LET SMRTI PROUSTA\846617_267-proust.jpg
Prevedene Proustove knjige

In v slovenščini bo Marcel Proust vedno imel še en veličasten kontekst, gospo Radojko Vrančič (1916-2009),ki je imela darežljivo in nepozabno prevajalsko srce. V njegov svet se je poglabljala tri desetletja. Aleš Berger, ki ji je tako rekoč posvetil svojo veliko Prešernovo nagrado za prevajalstvo, je v spominih nanjo napisal: »Bila je žlahtna, starosvetno omikana in olikana postava iz nasilno pretrganih meščanskih časov, ki ni svoje provenience in z njo povezane usode ne objokovala ne poveličevala, temveč jo je dostojanstveno sprejela, samoumevno nosila in zgledno ‘izkoristila’ – po prevajalski plati.«

Fotografije so s spleta.

Viri: Delo, Večer, Dnevnik in Reporter

Zbral in uredil: Franci Koncilija

DECEMBER TUDI PRAZNIK ILUSTRACIJE

Galerija Vodnikove domačije v Ljubljani je s tradicionalnim decembrskim prodajnim Sejmom ilustracije, ki se je začel 1. decembra 2022, odprt pa bo vse tja do božiča,  že osmo leto zapored ponuja najboljše, kar ta hip premore slovenska ilustracija. Na sejmu je možen ogled in nakup okoli tridesetih ilustracij najvidnejših domačih ustvarjalcev različnih generacij, med njimi tudi dveh najstarejših avtoric, 95-letne Ančke Gošnik Godec in 94-letne Marjance Jemec Božič.  Sejem so dopolnili tudi z razgibanim spremljevalnim programom za otroke in odrasle. 

Sejem v Galeriji Vodnikove domačije poteka tako v živo kot na spletu, ponuja pa tudi skrbno izbran seznam del od originalov do printov in ilustriranih knjig sodelujočih avtoric in avtorjev. V prazničnem decembru pa lahko ljubitelji likovne umetnosti z nakupom razstavljenih del pomembno podprejo domačo likovno ustvarjalnost, saj so ilustratorji tudi letos na sejem prinesli svoja najboljša dela. Že po tradiciji je pomemben del vsakoletnega sejma ilustracije tudi druženje z ilustratorkami in ilustratorji, ko obiskovalci sejma osebno spoznavajo avtorje, z njimi klepetajo in jih kaj tudi povprašajo, ilustratorji in ilustratorke pa na ta način spoznavajo svoje občinstvo in kupce svojih del ter odgovarjajo na njihova vprašanja. 

Sejem ilustracij
December tudi praznik ilustracije

Razstavni prostori

Sejem ilustracije pa je bil zelo privlačen tudi za otroke. Organizatorji sejma so namreč v pravljičnem studiu razvili pripovedovalske kocke, prosojnice in pravljični zemljevid,s katerimi se otroci na sejmu tudi igrajo. Na enega od decembrskih nedeljskih dopoldnevov pa se je Vodnikova domačija spremenila tudi v veliko pripovedovalsko igralnico pravljic. 

Decembrski sejem

Mlade ilustracija kot umetniška zvrst zelo privlači.

Sejem iz leta v leto obišče vedno več obiskovalcev iz celotne Slovenije. Organizatorji so tega veseli, saj tako ilustracija postaja vedno bolj popularna, tudi s hibridno različico. Poleg tega še ugotavljajo, da se je zadnja leta ilustracija že dodobra emancipirala kot zrela, samostojna umetniška disciplina.

Fotografije so s spleta.

Vira: Delo in Dnevnik

Zbral in uredil: Franci Koncilija

GRAFIKE SLIKARJA VLADIMIRJA MAKUCA (1925–2016) RAZSTAVLJENE V MARIBORU

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\884702.jpg
Slikar in grafik Vladimir Makuc

Vladimir Makuc (1925–2016) je v slovensko likovno zgodovino zapisan prvenstveno kot umetnik grafike, vendar je v toku njegovega opusa večkrat prišlo do pomembnih prelomov, tako v tehničnem kot motivnem in idejnem smislu. Tako bo v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor do 16. januarja 2023 na ogled trinajst grafičnih del Vladimirja Makuca, nastalih med letoma 1969 in 1980, ki pa so del stalne zbirke Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici.

Razstava Sodobne kulturne krajine predstavlja specifično obdobje umetnikovega delovanja, čas, kakor v spremni besedi k razstavi piše kustos Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki Miha Colner , ko je avtor s podobami v svojih delih namigoval na industrializacijo in avtomatizacijo. Preplet »naravnega« in »industrijskega« je zagotovo tisto, kar se opazovalcu ob prihodu na razstavo najprej zasidra v misel. Makuc svoj grafični svet gradi z veliko natančnostjo, pri čemer mu dobro služita uporaba črt in koordinatna mreža. V ta »sistem« nato umešča svoje ljube ikonografske motive: ptice, ženske, močerade, govnače.  

Kako torej brati Makučeve grafike, ki na prvi pogled zares kažejo na nekakšno nasilje, ki ga modernost izvaja nad naravo?

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\1.jpg

Domači kraški svet Makuc jasno zasidra med absciso in ordinato, zato se v njem (kljub obilju podob in podrobnosti) ne izgubimo, ampak ga lahko podrobno preučujemo. »Iskanje reda je pri Makucu skoraj obsesija, zdi se nam, da je odkrivanje reda razkrivanje skrivnosti o samem bivanju,« je zapisala umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 3.jpg
C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 4.jpg

Tudi kolegi arhitekti so umetniku potrdili, da v njegovih delih obstaja strogost in ne le čustvenost, in to ga je razveselilo. Grafike so asociativno in vsebinsko vezane na istrsko-kraški svet, na njegove ljudi (tudi na samega Makuca), živali in rastline. Makuc, po rodu Kraševec, je venomer iskal zelo konkretne motive, ki so zanj obenem predstavljali simbolno vez s kraškim prostorom. Ptica je njegov osrednji simbol, ki ga razume kot simbol miru … Makuc pa je z njo izrazil svoje občutje o krhkosti sveta, saj imajo ptice pri njem drobne nožice, ki jim na številnih grafikah preti tudi kakšen zobnik.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 5.jpg

Tudi lik ženske se na njegovih grafikah pojavi pogosto. Makučeva ustvarjalna pot se je raztezala skozi sedem desetletij in v tem času se je njegova poetika jasno spreminjala. Vselej pa je ostajal zvest motivni in slogovni determiniranosti v interpretaciji mediteranskega sveta. Barve, ki jih je uporabljal, se raztezajo od zemeljskih do nebeško modrih, vselej pa so subtilne, skorajda pritajene. Vztrajanje pri slovenski lokalni ikonografiji pa menda niti ni kakšna Makučeva posebnost: taka naklonjenost je značilna za velik del prve generacije mladih slikarjev, ki so jih na prizorišče naplavila petdeseta leta. To gibanje bi lahko za silo označili kot regionalizem, določimo pa mu lahko tudi njegovega predhodnika in velikega vzornika Lojzeta Spacala.

C:\Users\uporabnik\Documents\ZDRAVLJICA\PRAVO PRIJATELJSTVO\PRAVO PRIJATELJSTVO\1 - ESEJ O SMISLU ŽIVLJENJA\AAA - AAAA - PRISPEVKI V PRIPRAVI\MAKSIME IN MISLI\HOMAGE INGEBORG BACHMANN\ZGODBA PRESLIŠANE ŽENSKE\VLADIMIR MAKUC RAZSTAVLJA V MARIBORU\FOTKA - 6.jpg

Dolga predanost grafiki Vladimirja Makuca se je naposled začela izrekati v začetku osemdesetih let, ko je dejal, da je grafična plošča v 25 letih absorbirala ves njegov duh in vse energije. V osemdesetih letih, v času postmodernizma, je začel s slikarskimi poskusi. Vseeno pa se v zgodovino zapisuje predvsem in prvenstveno kot grafik.

Fotografije so s pleta.

Vir: Večer

Zbral in uredil: Franci Koncilija

V NARODNI GALERIJI ODPRLI RAZSTAVO Z NASLOVOM METKA KRAŠOVEC: TOMAŽ ŠALAMUN: RADKO POLIČ

 V Narodni galeriji v Ljubljani so 2. februarja 2022 odprli razstavo z naslovom Metka Krašovec : Tomaž Šalamun : Radko Polič, ki so jo pripravili s pomočjo donacije del Metke Krašovec (1941–2018).

Razstavo bi lahko poimenovali tudi risba: poezija: interpretacija poezije. Na razstavi, ki bo na ogled do 8. maja, predstavljajo manj znani risarski del ustvarjalnosti Metke Krašovec in ga postavljajo v kontekst Šalamunove poezije.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\007-salamun.jpg
Pesnik Tomaž Šalamun
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\Radko-Polič.jpg
Dramski igralec Radko Polič

Metka Krašovec  je leta 2016 Narodni galeriji podarila 251 del iz svojega obsežnega raznovrstnega opusa.»Tako je Narodna galerija dobila neprecenljivo darilo, reprezentativno zbirko, ki obenem izkazuje tudi veliko zaupanje slikarke in Prešernove nagrajenke Metke Krašovec Narodni galeriji kot skrbnice najdragocenejše umetnostne dediščine našega prostora,« so sporočili iz galerije.

Kot pojasnjuje direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, je v njihovi galeriji utečena praksa, da umetniške donacije predstavijo javnosti na razstavi in v spremljevalni publikaciji. Po veliki pregledni razgrnitvi ustvarjanja Metke Krašovec v Moderni galeriji leta 2012 in več drugih predstavitvah so se želeli tokrat osredotočiti na tisti del njenega opusa, ki je najmanjkrat razstavljen in zato širši javnosti najmanj znan.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\maxresdefault.jpg
Direktorica narodne galerije Barbara Jaki
C:\Users\uporabnik\Desktop\UREJENI PRISPEVKI - ZA SPLET\13 - 121 - 130 - UREJEN PRISPEVEK\123 - METKA KRAŠOVEC - NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\FOTKA - 5.jpg
Metka Krašovec

To so komorna, najintimnejša dela, v katerih se najbolj zrcali bistvo umetnosti Metke Krašovec. Gre za barvno reducirane, skoraj monokromatske akvarele, risbe s peresom, ogljem, svinčnikom ali flomastrom in drobne risbe z bleščicami v mešani tehniki. Želeli so, da bi razstava osvetlila njeno delo z drugačno lučjo, morda celo v povezavi s poezijo, ki je spremljala vse njeno življenje, posebej pa v šestintridesetih letih skupnega življenja s pesnikom Tomažem Šalamunom(1941-2014).

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\metka-krasovec-8_large.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\images.jpg

Umetnika sta bila življenjska in ustvarjalna sopotnika ter sta se inspirirala ob delu drug drugega. V njuni skupni knjigi Šepetanje, ki jo je po Šalamunovi smrti pripravila Metka Krašovec, je slikarka sama opozorila, da so prav njene risbe in slike na papirju umetniško najbližje Šalamunovi poeziji.

C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\hqdefault.jpg
C:\Users\uporabnik\Desktop\OSEBNO - FRANCI KONCILIJA\1 -  UREJENI PRISPEVKI ZA OBJAVO\NARODNA GALERIJA - RAZSTAVA\krac5a1ovec-3096607.jpg

Na razstavi, ki bo, kot rečeno, na ogled do 8. maja 2022, izpostavljajo dvainštirideset  risb in eno sliko iz donacije del, ki so jih postavili v kontekst Šalamunove poezije. Izbor risb in pesmi so zaupali poznavalcu in občudovalcu slovenske poezije in slikarstva Metke Krašovec, igralcu Radku Poliču-Racu. Lirična razstava je obogatena tudi z Racevimi interpretacijami Šalamunovih pesmi, ki jim obiskovalec lahko prisluhne in, kot pravi Barbara Jaki, poglobljeno doživi novo, neke vrste celostno umetnino, delo treh sijajnih umetnikov, generacijskih sodobnikov, ki svoje talente zrcalijo in oplajajo v kalejdoskopskem prepletu izrazov.

Fotografije so s spleta.

Vira: Večer, STAZbral in uredil: Franci Koncilija

NOVA SPOZNANJA O DELU SLIKARJA MATEJA STERNENA (1870–1949)

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\54_sternen_show.jpg
Slikar Matej Sternen
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\1594816989_7148080.jpg

V Narodni galeriji v Ljubljani so v sredo 30. novembra 2022 odprli razstavo Matej Sternen (1870–1949). Slikar Matej Sternen je po mnenju umetnostnih kritikov najbolj plodovit izmed četverice »slovenskih impresionistov« in bo tako po skoraj pol stoletja ponovno dobil poseben retrospektivni fokus, obsežno tridelno razstavo, na treh različnih lokacijah znotraj kompleksa Narodne galerije, ki razgrinja nova premišljevanja in spoznanja o njegovem ustvarjalnem opusu. Evidenca Sternenovih del je s to novo monumentalno predstavitvijo bogatejša za skoraj sto naslovov. Razstava, ki jo je pripravil ugledni kustos dr. Andrej Smrekar, bo na ogled do 9. aprila 2023.

Sternen je spoznal francoske impresioniste že med študijem na Dunaju leta 1893, podrobneje pa med letoma 1899 in 1905, ko je živel v Münchnu, poletja pa preživljal doma. Nekaj časa so tam študirali še drugi kasnejši slovenski impresionisti: Rihard JakopičMatija Jama in Ivan Grohar. Sternen je večino časa deloval v zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta, kjer se je ukvarjal z interieri in človeško figuro. Izbor meščanskih motivov in poudarjanje telesnosti sta ga že takrat ločevala od omenjenih treh kolegov, ki so bili predvsem krajinarji. Matej Sternen je tudi edini med slovenskimi impresionisti, ki je dokončal akademijo na Dunaju.S sliko Rdeči parazol, ki je študija doživljanja sveta v naravni svetlobi, ki ustvarja barvne sence, zakrije pa podrobnosti in razgradi oblost figure, pa je dokazal, da je univerzalni impresionistični slikar.

C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\FOTKA - 3.jpg
Matej Sternen, Rdeči parazol  
C:\Users\uporabnik\Desktop\2- ODBOR ZA PROMOCIJO KULT. DEDIŠČINE NM\ZAPISNIK ODBORA - RASTOČA KNJIGA - 30. 6. 2022\38 - KNJIŽNI SEJEM\NAGRADA PIRANESI\MATEJ STERNEN\814926.jpg
Avtor razstave dr. Andrej Smrekar  

Rdečim parazolom  Sternen ni le dohitel kolegov, temveč je s tematiziranjem meščanskega preživljanja prostega časa ustvaril edinstveno moderno in urbano podobo. Slika je bila izpostavljena na več razstavah, tako v Franciji kot v Italiji, na katerih je bil motiv dame z rdečim senčnikom postavljen ob bok Sternenovim sodobnikom, kot sta bila Lovis Corinth in Nadežda Petrović, in starejšim mojstrom z Édouardom Manetom in Augustom Renoirjem na čelu.

»Z razstavo zbiramo nova spoznanja o Sternenovem delu, opozarjamo na nerešena vprašanja njegovega ustvarjalnega opusa in z množico umetnin in podatkov na enem mestu prispevamo drugačne interpretacije umetnikovega ustvarjanja,« je povedal avtor razstave dr. Andrej Smrekar.     

Ko se je Matej Sternen po študiju in delu na Dunaju in vMϋnchnu leta 1907 vrnil na Kranjsko, se je takoj priključil Jakopičevemu umetniškemu klubu Sava, skupini slovenskih slikarjev, ki so zaganjali umetniško življenje v Ljubljani, kjer pa ni deloval dolgo. Šele ko je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani uspešno saniral poškodovane freske Matevža Langusa, pa je postal širše prepoznaven in popularen slikar. Pri razstavljenih Sternenovih risbah v Narodni galeriji so kustosi izpostavili, da je umetnik skoznje vzdrževal svojo drugačnost in identiteto.Bile so mu pripomoček za študij in risarsko rutino. Ohranile so se v skicirkah, med katerimi so tudi risbe njegove soproge, prav tako slikarke. Sternen je bil tudi pionir in vodilni slovenski restavrator prve polovice 20. stoletja. Matej Sternen je bil tudi zelo ugleden restavrator slik za Narodno galerijo. 

Prestižni portreti za petične meščane
Matej Sternen, Študija speče žene 

Tako so v obsežnem katalogu k razstavi predstavljena Sternenova izhodišča, njegovo slikarstvo, risba in grafika ter restavratorsko delovanje. »Popisana je literatura in vse slike, ki so jih strokovnjaki v Narodni galeriji v letih priprav na razstavo dokumentirali v ustanovi. Teh dokumentov je kar 446,«so poročali avtorji razstave. Pri postavljanju razstave so galeriji pomagali številni zasebni lastniki Sternenovih slik ter različne muzejske in raziskovalne ustanove.

Fotografije so s spleta.

Vira: Delo in Dnevnik

Spletna stran Kulturnega društva Severina Šalija Novo mesto. Urednik: Franci Koncilija.