Arhivi Kategorije: Kultura vsakdanja

VČASIH POTREBUJEŠ NEKOGA …

Včasih potrebuješ nekoga,
da se z njim pogovoriš.

Včasih potrebuješ nekoga,
da se z njim poveseliš.

Včasih potrebuješ nekoga,
še bolj kot suha zemlja vode,
da se z njim deliš,
da greš vanj
in on gre vate,
pa ne v telo,
da si izmenjaš duš obeh zaklade …

Da,
včasih potrebuješ prijatelja …

Janez Medvešek

Janez Medvešek      

Zbral in uredil : Franci Koncilija

Alenka Rebula: BLAGOR ŽENSKAM

Blagor ženskam,
ki znajo hoditi kot vile,
zemlja lahko zadiha
pod njihovimi stopali.

Blagor ženskam,
ki znajo zaslutiti nevarnost,
izginiti v temi,
da jih sovražnik ne najde.

Blagor ženskam,
ki živijo v žitnem polju
in žanjejo dobre misli
za kruh,
ki tolaži človeška srca.

Blagor ženskam,
ki znajo biti selivke,
ko postane zrak strupen,
krenejo na jug
in rodijo na varnem.

Blagor ženskam
s kanglico iz pravljice,
do kolen stojijo
v pradavnih studencih,
pod čistimi slapovi
zajemajo nesmrtnost.

Z zdravilnim glasom prepevajo,
neustrašne zibljejo življenje
v nežnih trebuhih,
okrogle
kot tople marelice
v poletni zarji.

Blagor ženskam,
ki poznajo čudežni gib,
s katerim ujamejo
hude sanje.

Blagor ženskam,
ki se spuščajo v goreča brezna
iskat svojo dušo
in se vračajo v ožganih krilih
z osmojenimi lasmi,

z otročiči v naročju
stopajo navzdol po vulkanu
pod oboki cvetnega prahu
s sporočilom
o rešenem svetu.

Blagor ženskam,
ki ne umrejo,
samo izginejo
kot kruh na mizi.
Nenadoma ga zmanjka
in nihče od živih
ni ostal lačen.

RAZMIŠLJANJE OB MINULEM SVETOVNEM DNEVU KNJIGE V PERSPEKTIVI COVIDA-19!

Nobenega dvoma ni, da je koronavirus COVID-19, ta kuga sodobnega časa, ves svet postavil na glavo. Tudi na področju kulture. Življenje se je domala ustavilo, živeti v izolaciji, številne omejitve svobodnega gibanja v našo korist, pa so mnogi doživljali kot policijsko državo.

Letošnji svetovni dan knjige, ki smo ga okrnjeno praznovali 23. aprila, je v več kot 150 krajih Slovenije in v zamejstvu s pomočjo spleta povezal okoli sto tisoč Slovencev. Knjigarne in knjižnice so bile zaprte in prazne. Ostaja pa nam tisto najpomembnejše: knjige! Že leta 1995 je na datum Shakespearove (23. 4. 1616) in Cervantesove (22. 4. 1616) smrti Unesco razglasil dan knjige in avtorskih pravic, od leta 2014 pa v Sloveniji praznujemo tudi noč knjige.

Knjiga v digitalni ali tiskani obliki je bila v dneh karantene pomembna spremljevalka Slovencev, ki se tako ali drugače radi razglašamo za narod knjige, od Trubarja naprej. Vendar ugotovitve nacionalne raziskave o bralni kulturi Slovencev žal niso spodbudne. Kupujemo in beremo vedno manj knjig, domače, hišne knjižnice pa se vztrajno krčijo.

V tem zmedenem času, ki smo ga komaj preživeli, pa je bila Slovenska matica malo pred tem svetal zgled povsem drugačnega odnosa do knjige. Lansko 200. obletnico smrti Valentina Vodnika so počastili s ponatisom njegovih zbranih spisov, ki jih je že leta 1890 uredil Fran Wiesthaler, spremno besedo pa je napisal dr. Miklavž Komelj. Poleg tega so izdali še roman Aleksandarja Gatalice Nevidni in Zbornik Slovenski prelom 1918. Čestitamo! Brez prizadevne takratne tajnice urednice SM dr. Ignacije Fridl Jarc gotovo ne bi dosegli tolikšnega uspeha. Na predstavitvi Vodnikove knjige pa je dr. Miklavž Komelj povedal: »Vodnikova besedila so imela pomembno vlogo pri oblikovanju slovenskega jezika na različnih ravneh njegovega delovanja. Izjemen pomen za razvoj slovenskega jezika jim je ves čas priznavala tudi literarna zgodovina.«

Viri: Delo, Primorske novice, Demokracija, fotografije so s spleta

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

SMILJAN TROBIŠ OBJAVLJA PESMI PO VSEJ SLOVENIJI

Novomeščan Smiljan Trobiš, prepoznaven in uveljavljen pesnik ter član Kulturnega društva Severina Šalija, neumorno ustvarja že desetletja. Zadnja leta v sodelovanju s KDSŠ domala vsako leto izda najmanj dve pesniški zbirki, zadnje čase pa se uspešno uveljavlja tudi v drugih kulturnih sredinah naše domovine.  

 .   

Tako se je že kar »ukoreninil« na Obali, v Kopru, kjer uspešno deluje Društvo za sobivanje starejših (DSS) Koper, ki poleg številnih drugih dejavnosti neguje in ceni tudi kulturo, še posebej literaturo in poezijo. Smiljan Trobiš je z njimi najprej sodeloval z objavljanjem pesmi v njihovem priljubljenem društvenem glasilu, že lani pa tudi v njihovi prvi pesniški zbirki z več avtorji, ki so jo naslovili Iskrice našega navdiha. Zbirko pesmi je natisnil grafični studio Andrej Špes, istoimenska založba iz Novega mesta pa je pesniško zbirko soizdala skupaj s Kulturnim društvom Severina Šalija. Pesniška zbirka je bila natisnjena v 300 izvodih in je že skoraj pošla. Gre torej za zgledno kulturno sodelovanje dveh slovenskih regij: Dolenjske in Primorske.

Fotografije: Franci Koncilija

Pripravil: Franci Koncilija

 

O PESNIKU SMILJANU TROBIŠU

Rojen je 2. 11. 1956 v Novem mestu, tu je leta 1975 tudi zaključil gimnazijo. Študiral je medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po poklicu je predmetni učitelj kemije, biologije in angleščine. Od leta 1999 ima status svobodnega ustvarjalca na področju kulture − književnika. Je član Društva slovenskih pisateljev. Leta 2005 je prejel Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto za uspehe na kulturnem in literarnem področju. Živi in ustvarja v Novem mestu.

  

Objavljati je začel že v gimnaziji, v glasilih Stezice in Izvestja ter v Dolenjskem listu, nato v literarnih revijah in časopisih: Otočje O, Oznanjenje, Rast, Literatura, Znamenja, Revija 2000, Pesniška tribuna, Tretji dan, Mentor, Družina, Apokalipsa, Letni časi, Park, Ognjišče, Vsesledje, Vpogled, Poetikon, Primorska srečanja, Locutio, Prijatelj, Zvon. V revijah objavlja tudi eseje. Sodeloval je v skupnih projektih Literarnega kluba Dragotina Ketteja v Novem mestu in s poezijo v katalogih slikarjev in likovnih monografijah. Izdal je pesniško-likovni zbornik Prelivi slik, besed in oblik. Sodeloval je v zbornikih molitvene poezije in v mednarodni antologiji haiku poezije. Izdal je zgoščenko ljubezenskih pesmi. Zastopan je v antologiji Novomeška knjiga urednika Milčka Komelja. Izdal je zbirko poezije v prozi in refleksivnih tekstov ter domislic in spoznanj Tam so daljave čiste ter izbor izrekov Domislice in spoznanja. Sodeloval je v zbornikih slovenskega aforizma.

Izdal je tri zbirke meditacij O lepoti krščanskega življenja in zbirko molitev Ko tišina me objame ter križeva pota Mali križev pot in Mali križev pot z vstajenjem. Napisal je tri knjige o kreativnem pisanju: Živeti s pisanjem, Pisanje kot terapija in Kako naj povem?. Objavljenih ima več elektronskih knjig, nekatere s prevodi v tuje jezike, pri različnih založbah.

Izdal je naslednje samostojne pesniške zbirke: V modro (1994), Srečanja (1995), Očiščeno jutro (1998), Dan je globok (2002), Ti si meni dar (2004), Zaveza (2004), Košček neba med vejami (2006), Beli krog (2006), Po lahki teži hrepenim (2007), Hvalnica lepoti (2007), Kakor oblaki … (2009), Topli dež (2009), Trenutki (2011), Sreča tišine (2012), Tiha želja (2012), Zatišje (2013), Trepet (2013), Trialog (2014), Spreminjanja (2014), Pod zasviti zvezd (2015), Meander (2015), Nad besedami je nebo (izbrane pesmi, 2016), Prelepi večer (2017), Oboki tihe svetlobe (2017), Tančine (2018), Plivkanja (2018).

NOVOST NA KNJIŽNEM TRGU

Pred dnevi je pri založbi Ekslibrisizšla zbirka pesmi za otroke z naslovom JAZ + TI, ki jo je napisala Manja Žugman, profesorica slovenščine, pesnica, novinarka in literarna kritičarka, predvsem pa simpatizerka našega KDSŠ. Zbirka JAZ + TI vsebuje sedemnajst  pesmi, ki so primerne za bralce, stare nekje od devet do štirinajst let. Tematsko se osredotočajo na svet otroštva, na pravljice, ki so nam jih starši in vzgojitelji brali, na šolske dneve, ki so polni učenja, medvrstniškega druženja in povezovanja, pa tudi pridobivanja ocen za usvojeno znanje.Knjižico je opremila ilustratorka Laura Ličer, spremno besedo pa je napisal Miha Remec.

Pesnica Manja Žugman je o svoji novi zbirki pesmi dejala: »Pesmi sem brala tudi svojim učencem in moram reči, da so jim bile všeč. Ob njih so se razgovorili o tem, katere pravljice so radi poslušali, o tem, kako si bratje in sestre med seboj nagajajo, o tem, kaj bi radi postali, ko bodo veliki, ko odrastejo… V glavnem moram reči, da so ob njih uživali, se sprostili, se razgovorili, tudi nasmejali, zato menim, da so pesmi pravšnje za njihov pisani otroški svet.«

Nobenega dvoma ni, da so pesmi namenjene mladim, saj segajo globoko v otroški svet. So radostne, igrive, s svojimi rimanimi verzi in ponekod humornim pridihom naravnost vabijo mlade bralce k prebiranju, opazovanju, tudi ponotranjenju. Pesmi pa prav tako prijazno vabijo tudi odraslega bralca, da poseže po njih ter se skupaj z njimi zasanja v svoje otroštvo, v svoja mlada leta, v svojo preteklost, pisano, igrivo, brezskrbno.

Vsekakor je zaznati, da je pesnica tudi profesorica slovenščine, saj v pesmih sledi rimi, polne so okrasnih pridevkov, zamenjanega besednega reda, pa poosebitev in podobno, skratka pesniških sredstev, ki jih učenci od šestega do devetega razreda v osnovni šoli po učnem načrtu tudi spoznavajo, hkrati pa so pomembno znanje, ki ga uporabljajo tudi nadalje v srednješolskih klopeh.

 

JAZ + TI

Ah, kako je lep ta čas,

ko dekletu zrem v obraz.

Vse cvetoče se mi zdi,

čeprav cvetlic v razredu ni.

So le klopi

in na eno sem napisal

JAZ + TI.

                                                                                

Iz pesmi veje nepopisna radost, otroško veselje, pesmi so pisane in igrive, tu in tam katera spominja tudi na izštevanke ali pa niza morda svet domišljije, ki se utegne kakšnemu učencu v prihodnosti tudi uresničiti. Tudi nekoliko starejšega bralca popeljejo nazaj v leta svojega brezskrbnega otroštva in šolanja.

Dobro je tudi, da knjižica ni preveč zajetna, zaradi česar bo pritegnila k branju tudi nekoliko manj veščega bralca, ki ga morda na prvi pogled odvrnejo »predebele« knjige, pesmi pa so razumljive in mlademu bralcu prijazne, zato ne bo imel težav z razumevanjem oziroma interpretiranjem zapisanega. Vsekakor jih bo lahko prebiral tako v prostem času kot tudi v šoli za bralno značko. Avtorica je kot profesorica slovenščine svojo pesniško zbirko zagotovo namenila dobrim in malo manj dobrim bralcem, zato lahko upamo, da bodo njene pesmi zajele in obogatile ves otroški svet.

Miha Remec je o pesniški zbirki napisal: »Poezijo Manje Žugman spremljam že lep čas in njeno pesnjenje mi je pri srcu. Neka milina je v njem in včasih globoka žalost. Tudi zbirka JAZ + TI, v kateri so izbrane pesmi za osnovnošolske otroke, me ni pustila ravnodušnega, saj je v meni zbudila spomine na davne čase, ko sem kracal s krednim svinčnikom na osebno šolsko tablico in se učil poštevanko z lesenim računalom s kroglicami…

Foto: Vlado Pintarič

DRUGO KULTURNO REŠETO

Kosmačev harmonij spet igra

V Tolminu so decembra lani veseli dan kulture v dvorani Tolminskega muzeja praznovali z novo pridobitvijo – s harmonijem, ki ga je izdelal Josip Lenarčič z Vrhnike in na katerega je spet zaigral Bogdan Kosmač, sin Vladka Kosmača (1915–2013) in nečak Cirila Kosmača (1910–1980). V hiši v Bukovci na Slapu ob Idrijci bi vlaga glasbilu skrajšala življenje, zato ga je odkupil Tolminski muzej. Sledilo je restavriranje; za zunanjost je poskrbel Davorin Pogačnik iz Goriškega muzeja, za glasbeni mehanizem pa Marjan Bukovšek iz Medvod.

  

Ciril Kosmač ga omenja v več delih. »Oče in mama sta bila po vsej dolini znana pevca, in tudi vsi otroci, čeprav so bili res šele otroci, so peli in se z lahkoto učili igranja na harmonij,« pripoveduje v Poti v Tolmin. In v tretji osebi opiše tudi sebe, kot edinega brez glasbenega daru v družini: »Razumljivo je, da ga je bolelo, ker je imel glasbo rad, a sam ni mogel ne peti ne igrati. A še najbolj ga je bolelo to, ker se mu je zdelo, da ga vsi gledajo s pomilovanjem.«

Obujen zgodovinski spomin

Knjiga, ki jo je uredila hišna dramaturginja Mojca Kranjc, tako na 828 straneh ponuja zgodovinski pregled gledališke ustvarjalnosti skozi obdobje, ki je trajalo več kot stoletje in pol. Kot je poudarila, se je z vsebinskega vidika vse od leta 1957, ko je Drama ob 200. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta izdala Linhartovo izročilo, čedalje bolj kazala potreba po knjigi, v kateri bi bili zbrani bistveni podatki o okoliščinah, dogodkih ter osebnostih, ki so odločilno vplivali na razvoj Drame, njeno družbeno vlogo, podobo in včasih celo preživetje. Almanah, ki ga je oblikovala Danijela Grgić, je mogoče (za 50 evrov) kupiti na blagajni Drame.

V SNG Drama Ljubljana so predstavili knjigo 1867–2017, posvečeno 150. obletnici Dramatičnega društva v Ljubljani, prve slovenske gledališke organizacije, katere neposredni dedič je prav Drama. Knjigo z več kot 800 stranmi in 600 fotografijami je uredila Mojca Kranjc.

Knjižni sejem v Pulju

 V Domu hrvaških veteranov v Pulju je bil decembra že 25. knjižni sejem, ki so ga poimenovali Sa(n)jam knjige. Med 300 gosti je bil tudi turški pisateljski zvezdnik Orhan Pamuk, Nobelov nagrajenec za literaturo, izmed Slovencev sta se sejma udeležili avtorici Maja Haderlap iz Avstrije in Anja Golob. Otvoritvene slovesnosti sejma pa se je udeležil tudi lanski dobitnik vilenice, književnik Dragan Velikić. Do konca sejma 15. decembra se je zvrstilo približno 100 dogodkov, na sejmu pa je razstavljalo knjige več kot 250 založnikov. Slovenska pesnica Anja Golob je na sejmu predstavila hrvaški prevod svoje pesniške zbirke Didaskalije k dihanju. Sejem je v svoji četrtstoletni zgodovini postal eden od simbolov Pulja. V preteklih letih si je sejem ogledalo v povprečju več kot 60.000 obiskovalcev.

 .  

Viri in fotografije so s spleta.

Pripravil: Franci Koncilija

 

 

 

 

 

KULTURNO REŠETO

Decembrske novice Slovenske matice

     
Dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica urednica Slovenske matice

SODELOVANJE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU

V mesecu decembru bomo nadaljevali z našim rednim prireditvenim programom. Še posebej smo počaščeni, da so se ta mesec pri nas s svojo knjižno bero že predstavili Slovenci na avstrijskem Koroškem, načrtujemo pa še predstavitev publikacij Slovencev iz Trsta. Priredili bomo tudi še dve tiskovni konferenci.

NOVE KNJIGE

V zadnjem mesecu so izšle knjige: Slovenski prelom 1918 (urednik dr. Aleš Gabrič), Jean Anouilh, Antigona (prevajalec Aleš Berger, pisec spremne besede Janez Pipan), Valentin Vodnik, Izbrani spisi (ponatis izdaje iz leta 1890 ob 200-letnici Vodnikove smrti, s spremno besedo dr. Miklavža Komelja), Aleksandar Gatalica, Nevidni (pikareskni roman v pismih, ki je v Srbiji izšel leta 2008 in ga je v slovenščino ob podpori fundacije Traduki prevedla Mateja Komel Snoj). V tisku sta še deli Matevža Kosa Leta nevarnega življenja (Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni) ter Vse, kar je, ki je ob podpori Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšlo v počastitev 85-letnice slikarja akademika prof. Andreja Jemca in v katerem je prikazan slikarjev opus v zadnjih dveh letih. V sklepni fazi priprav pred tiskom pa sta tudi prevod Heideggrovega spisa O stvari mišljenja, ki ga je pripravil akademik prof. dr. Tine Hribar, in prvi, naravoslovni zvezek Slovenske Istre, monografije, ki jo je več kot 40 strokovnjakov pod uredniškim vodstvom prof. dr. Jerneja Pavšiča, akademika prof. dr. Matije Gogale in mag. Andreja Seliškarja pripravljalo skoraj pol desetletja.

   

Rastoča knjiga tudi v Murski Soboti

Na Prešernov rojstni dan, v torek, 3. decembra 2019, so v Murski Soboti pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico odkrili skulpturo Rastoče knjige, katere idejni oče je član KDSŠ dr. Janez Gabrijelčič. Obeležje imenujejo tudi Rastoča knjiga Murska Sobota. Rastoča knjiga je sicer vseslovenski in mednaroden kulturni in izobraževalni projekt, ki poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda in drugih evropskih narodov. V projektu sodeluje že več različnih institucij, ki projekt uresničujejo bodisi z obeležji ali razstavami bodisi z drugimi dejavnostmi oziroma opomniki.

   

Kip Rastoča knjiga Murska Sobota je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, izdelal ga je akad. kipar Mirko Bratuša, slavnostni govornik, ki je kip tudi odkril, pa je bil predsednik Društva Rastoča knjiga akad. prof. dr. Boštjan Žekš.

Knjiga Pohorske ljubezni, balzam za oči, srce in dušo

»Fotograf Tomo Jeseničnik, avtorica besedila Karla Zajc Berzelak in oblikovalec Edi Koraca v knjižni noviteti razkrivajo nove obraze Pohorja ter vzpostavljajo dialog med gozdom in človekom,« so organizatorji zapisali v vabilo na predstavitev in na njej potem tudi razkrili, kaj gozd dejansko je, namreč življenje. »Gozd je zame zavetišče in tudi svetišče,« je povedal priznani fotograf Jeseničnik in motive, ujete v fotografski objektiv na Pohorju, poimenoval »fotografski natroski«

Knjigo Pohorske ljubezni je izdala in založila Gmajnica, društvo za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Delo avtorjev Karle Zajc Berzelak in Toma Jeseničnika je opredeljeno kot neleposlovje za odrasle. Na koncu otvoritvene slovesnosti, ki je bila v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti, je avtorica povedala: »Knjiga ni in noče biti napotek, kako naj človek duhovno raste ali celo zraste; tudi ni in noče biti idealizirana podoba življenja v naravi. Poskuša le odstirati del vseh zapletenih odtenkov bivanja in minevanja v svetu gozda in ljudi. S tem pa nagovarja k ohranjanju vsega, kar nam omogoča, da sanjamo življenje.« 

Drago Jančar na podelitvi poljske nagrade Angelus

Slovenski pisatelj Drago Jančar se je 17. 10. 2015 v Vroclavu udeležil svečane podelitve poljske literarne nagrade Angelus, ki jo mesto podeljuje srednjeevropskim pisateljem za najboljše literarno delo preteklega leta, objavljeno v poljskem jeziku. Drago Jančar je bil med 7 nominiranci, ki so bili izbrani iz seznama 66 predlaganih pisateljev iz Srednje Evrope. Nagrado Angelus je prejel ukrajinski pisatelj Serhij Žadan za knjigo Mezopotamija. Na Poljskem je Jančarjev roman z


Drago Jančar z nagrajencem

naslovom Widzialem ja tej nocy izšel lansko leto pri založbi Czarne v prevodu Joanne Pomorske. Prireditve se je na vabilo župana mesta Vroclav udeležil tudi veleposlanik Robert Krmelj.

(Viri in fotografije so s spleta in iz slovenskih medijev)

Izbral in uredil: Franci Koncilija

KULTURNO REŠETO

Jože Colarič, letošnji prejemnik Minarikovega odličja

    

Slovensko farmacevtsko društvo je predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke tovarne zdravil d.d. Novo mesto podelilo prestižno Minarikovo odličje, najvišje priznanje slovenske farmacevtske stroke. V obrazložitvi so poudarili Colaričevo usmerjenost v inovacije sintetskih in bioloških učinkovin, v sodobne farmacevtske oblike zdravil, v sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in v razvoj generičnih zdravil z visoko dodano vrednostjo. V času, ko Jože Colarič tako uspešno vodi Krko, je dala ta dolenjska tovarna zdravil na trg 248 novih izdelkov, dosegla letni vložek v razvoj v višini 10 % celotne prodaje, uvedla vertikalno integrirani poslovni model in ohranila ugleden položaj v slovenskem gospodarstvu.

Minarikovo odličje so iz Krke že prejeli direktorja Boris Andrijanič in Miloš Kovačič ter farmacevta dr. Peter Jerman in mag. Elica Rustja. Dobitniku letošnjega odličja Jožetu Colariču iskreno čestita tudi Kulturno društvo Severina Šalija(KDSŠ)!

Dolenjski knjižni sejem

Najstarejši knjižni sejem v Sloveniji, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško društvo Krka, so tudi letos slovesno odprli v torek, 21. maja 2019, v Galeriji Krka v Novem mestu. Slavnostni gost otvoritvene slovesnosti je bil priljubljeni prekmurski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik iz Goričkega Feri Lainšček.

Središčni dogodek večera je bil zanimiv in hudomušen pogovor s Ferijem Lainščkom, ki ga je vodil Tadej Golob. Lainšček je poudaril, da sov literarnem ustvarjanju pomembni navdih, ljubezen do pisanja, spoštljivo vživljanje v življenje in delo opisovanega ter temeljna odločitev o resnici, ki naj bralca napoti k razmišljanju, mu pomaga oblikovati lastno mnenje in ga spodbuja pri lastnem ustvarjanju. Po otvoritvenem delu večera so si udeleženci ogledali okoli dva tisoč razstavljenih knjig, z zanimanjem so spoznavali avtorje, občudovali njihov design, prelistali so izbrano edicijo in resnično doživeli zanimiv, spodbuden in duhovno razkošen kulturno-literarni dogodek. knjižnice Mirana Jarca Radio Krka, M.K.

Srečevanje s prijatelji iz mladosti

V maju težko najdemo človeka, ki ne bi praznoval obletnice mature. Jubilanti vseh starosti se za hip vrnejo v šolske prostore, se napotijo v kraje, v katerih so preživeli dijaška leta, in končajo srečanje z obujanjem spominov v dobri gostilni. Ob okroglih jubilejih, petdeset- in več letnicah, se običajno napiše tudi zloženka, zahtevnejša publikacija ali celo knjiga.

Gimnazijci druge generacije Stiške gimnazije se že triinšestdeset let dobivamo vsako leto nekje v okolici Stične. To letno srečevanje je naša posebnost, obljuba, ki smo jo sprejeli na zadnji dan gimnazijskega pouka in se glasi: »Dobivali se bomo vsako leto, dokler bodo prišli na srečanje vsaj trije.« Vsako srečanje je zanimivejše in prijetnejše od predhodnega. Na prvih obletnicah smo debatirali predvsem o študijskih problemih in norčijah, potem so postale zanimive zaposlitvene odisejade, poroke, otroci. Na resne razprave o rešitvah, ki smo jih iskali vsak na svojem delovnem mestu, smo prešli tam okoli dvajsete obletnice in bile so med najzanimivejšimi, saj so obsegale skoraj vse dejavnosti družbe, od kmetijstva, industrije, infrastrukture pa do zdravnikov, profesorjev, ministrov in izumiteljev. Med obletnicami se je nekaj sošolk odselilo na druge, oddaljene kontinente, nekaj pa smo jih pospremili na zadnjo pot. Nekje na sredi obdobja naših srečanj je bilo konec razprav o gradnji družinskih hiš, velikih avtomobilih, vikendih, vodilnih položajih in podobnem, razgovorili pa smo se o karierah svojih otrok, potovanjih, nenehnem učenju in iskanju mirnih kotičkov v naravi. In ni trajalo dolgo, ko so začeli prihajati vnučki, mi pa smo prešli na razprave o boleznih, zdravilnih zeliščih … Na triinšestdesetletnici nas je bilo od osemindvajsetih maturantov prisotnih trinajst, dve sošolki sta še vedno v tujini, trem zdravje ni omogočalo udeležbe. Ob standardnih razgovorih o družinah in zdravju pa smo kljub letom debatirali tudi o volitvah in tekočih problemih naše države, ne da bi se poenotili, in srečanje kot običajno končali s pesmijo, kot se za potomce Jurčičevih junakov[*] spodobi.

Deklaracija EU o sodelovanju pri pospeševanju digitalizacije kulturne dediščine

Evropska unija z omenjeno deklaracijo opozarja članice na nujnost digitalizacije kulturne dediščine, kot tudi sodelovanja članic v teh procesih. Gre za boljšo uporabo sodobnih digitalnih tehnologij pri obravnavi tveganj, izboljšanje njene uporabe in prepoznavnosti, izboljšanje vključenosti državljanov in podpiranje prelivanja druge dejavnosti; (1) 3D-digitalizacija predmetov in spomenikov; (2) ponovna uporaba digitaliziranih virov in prelivanje v nove sektorje; ter (3) krepitev med sektorskega in čezmejnega sodelovanja.

V sodelovanju z MO Novo mesto je Odbor za promocijo kulturne dediščine Novo mesto 22. maja 2019 organiziral Akademijo 2019 – E-promocija kulturne dediščine v porečju Krke in Kolpe in podobno. Na Akademiji 2019 je namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija, podal pobudo za sodelovanje in poglobitev mednarodnega projekta »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine«, ki je že pred desetletji dosegel pomembne in koristne učinke na področju turizma in kulturne dediščine.

Božidar Jakac – Jeseniški cikel

   

Lamutov likovni salon gosti zbirko jedkanic in risb iz Jeseniškega cikla slikarja Božidarja Jakca. Kot je zapisal Aljaž Pogačnik: »Gorenjski muzej Jesenice z Jakčevo jeseniško umetnostno zbirko ustvarja med področne povezave in dejavnosti med zgodovino železarstva in jeklarstva, umetnostno zgodovino oziroma likovno umetnostjo in družbo.«Razstava bo odprta do oktobra letos.

Prispevke je napisala Joža Miklič, fotografije pa so s spleta.

[*] Knjiga Potomci Jurčičevih junakov.

Pesmi in glasba ob lotosih

Turistična ponudba, obogatena s poezijo in glasbo

Pripravila: Lidija Markelj

Terme Krka Šmarješke Toplice in pesnica Terezija Balaževič iz Novega mesta nadaljujeta tradicijo literarnih večerov ob jezercu v zdraviliškem parku, kjer kraljujejo lotosovi cvetovi. Prijetno in urejeno okolje zdravilišča je tako za goste kot naključne obiskovalce obogateno s pesniško besedo in glasbo.
Na tretjem kulturnem večeru, ki je potekal v nedeljo, 9. julija, zvečer, so nastopile mlade glasbenice Lana Jeglič, Pia Medle in Tiara Turk ter pesniki in recitatorji Terezija Balaževič, Veronika Perše in njen vnuk Jan Trpotec, Lara in Aleks Šimc, Zala Pungeršič in Metoda Turk. Za prijetno vzdušje je poskrbela pevka Marija Jerele ob harmonikarski spremljavi Draga Brankoviča.
Ljubiteljica narave Anina Bobič iz Šmarjeških Toplic je zbranim spregovorila o indijskem lotosu, ki zdraviliški park krasi že četrt stoletja. Mnogi si hodijo ogledovat in občudovat to cvetje, ki ga v jezercu že kar mrgoli. Posebnost indijskega lotosa je, da cveti le štiri dni, ostane pa cvetišče s semeni. Novi cvetovi se tako razcvetajo vse do septembra in privabljalo obiskovalce od blizu in daleč.
Kulturni dogodek v parku je povezovala animatorka v šmarjeških Krkinih Termah Simona Vidic.