V četrtek, 26. julija 2018, je bil na gradu Grm v sklopu Novomeških poletnih večerov pogovor s prvim predsednikom samostojne Slovenije Milanom Kučanom.

Njegov sogovornik je bil dolgoletni novinar  Primorskega dnevnika, ki izhaja vTrstu, Bojan Brezigar, sicer odličen poznavalec političnih razmer v Kataloniji, ki je ob tej priliki tudi predstavil svojo knjigo Šest dni v Kataloniji. Pogovorni večer, ki ga je vodil Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič, urednik primorske revije Razpotja, je bil namenjen predstavitvi knjige in zatečenemu stanju ponesrečene osamosvojitve Kataloncev. Dogodka se je udeležilo okoli 60 ljudi.

Na pogovornem večeru so sodelovali Bojan Brezigar, Luka Lisjak Gabrijelčič in Milan Kučan. (Foto: Marko Klinc)

Gostje večera so na zanimiv način, sicer vsak iz svojega zornega kota, analizirali zatečene politične razmere v Kataloniji v času referenduma za razglasitev samostojne in neodvisne Katalonije, ki je bil 1. oktobra 2017. Referendum je španska vlada pod vodstvom predsednika Mariana Rajoya Breya krvavo zadušila s pomočjo zloglasne španske policije Guardia Civil, ki je znana še iz španske revolucije! Pri tem jeBojan Brezigar vzbujal pozornost s pripeto rumeno pentljo, ki je zunanji znak solidarnosti z zaprtimi katalonskimi politiki. Gre za star katalonski simbol boja za neodvisnost pred špansko nadvlado iz leta 1714. V nadaljevanju pogovora so dogodki v Kataloniji dobesedno vsiljevali vprašanja o primerljivosti dogodkov v bivši Jugoslaviji in Sloveniji v času našega osamosvajanja in mednarodnega priznanja. Sogovorniki so bili enotnega mnenja, da so bile razmere v Sloveniji popolnoma drugačne in če nič drugega, je bila v takratni jugoslovanski Ustavi nedvoumno jasno napisana dikcija o možnosti odcepitve katere koli republike. V Kataloniji teh pravnih možnosti niso imeli. Kučan je v pogovoru poudaril, da so se takratni slovenski komunisti glede odcepitve Slovenije zavzemali proti razpadu Jugoslavije.Sprejemljiva je bila bolj samostojna Slovenija, ki bi delovala v nekakšni konfederaciji, kjer bi Jugoslavija obstala in delovala še naprej. Seveda je takratno predsedstvo Jugoslavije to možnost odločno zavrnilo in v Slovenijo poslalo pripadnike Jugoslovanske ljudske armade. Nadaljnji razvoj dogodkov je znan.

V procesih osamosvajanja so se Katalonci ušteli tudi glede pričakovane podpore EU, ki pa je zaradi svoje pragmatičnosti Katalonce izdala, saj človekove pravice in vladavina prava, na osnovi katerih je nastala Evropska zveza, niso več njene najpomembnejše kategorije. Svoje pa je naredila tudi politika. V EU parlamentu večinska Ljudska stranka ni hotela delovati proti svojim političnim strankarskim predsednikom vlad ne samo v Španiji, ampak tudi v Madžarski in Hrvaški (arbitražni sporazum), medtem ko so Poljsko takoj »stisnili ob zid«. Žalostni neuspeh Kataloncev v prizadevanju za neodvisnost od Španije korenini tudi v globoki krizi celotne EU, ki se sooča s kršenjem svojih osnovnih tradicijskih demokratičnih načel. V Kataloniji, ki je sicer gospodarsko najbolj razvita pokrajina v Španiji in ima povsem svojo govorico, obstajajo sledeče nepremostljive težave: katalonske politične stranke niso članice političnih strank v EU parlamentu, katalonska družba je zelo razdvojena in neustavljivo se razrašča nekdanji Francov duh nestrpnosti.Zato prihodnost Katalonije ni rožnata, saj poti nazaj ni več!

Mestna občina Novo mesto je v času pridruževanja Slovenije v EU sklenila z občino Vila Franca del Penedes v Kataloniji partnersko pogodbo o medsebojnem sodelovanju. V znak priznanja so v mestu eno ulico poimenovali Novo mesto!

Franci  Koncilija