Pogovor s 94-letnim nestorjem slovenskih filmskih snemalcev

Ivan Marinček na pogovornem večeru v Novem mestu. (Foto: MiM)

25. maja je v Trdino čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu potekal pogovorni večer v okviru dediščinskega projekta “Nostalgija”, ki ga je pripravilo Društvo Novo mesto v počastitev bližnje 95. letnice Ivana Marinčka, nestorja slovenskih filmskih snemalcev. Njegovo delo je predstavila mag. Tatjana Rezec Stibilj iz Arhiva Republike Slovenije, z obema gostoma pa se je pogovarjala Judita Podgornik Zaletelj. Na večeru so predvajali Marinčkova filmska zapisa o Novem mestu iz let 1941 in 1945, v spomin na njegovo novomeško sokolsko udejstvovanje v mladih letih pa tudi film Božidarja Jakca iz leta 1931 o prireditvi sokolskega društva v Novem mestu.

Marinček je v pogovoru obudil spomine na življenje v Novem mestu v predvojnih letih, ko je tu obiskoval gimnazijo in skupaj s sošolcem Dušanom Povhom naredil prve korake v svet filmskega ustvarjanja. Od prvih filmov, ki jih je posnel na amatersko filmsko kamero, se je v svojem dolgoletnem delovanju potrdil kot eden od pionirjev slovenskega filma, predvsem kot snemalec. Njegovo ime je zapisano v glavi tako prvega slovenskega celovečernega filma (Na svoji zemlji) in prvega slovenskega barvnega filma (Srečno, Kekec) kot tudi prvega slovenskega filma v tehniki cinemaskopa (Amandus). Med najbolj znanimi filmi, pri katerih je Marinček sodeloval kot direktor fotografije, t. j. glavni snemalec, so še: Kekec (1951), Jara gospoda (1953), Tistega lepega dne (1962), Ne joči, Peter (1964) in To so gadi (1977).

O Ivanu Marinčku in Dušanu Povhu ter o njunih novomeških filmskih začetkih preberite v prispevku Orala sta slovensko filmsko ledino.

Pripravil: MiM