V četrtek, 24. septembra 2020, so v Žalcu Cvetki Bevc podelili tretjo pesniško nagrado Fanny Haussmann. Priznanje, ki nosi ime po prvi slovenski pesnici, ki je v 19. stoletju krajši čas živela tudi v Dvorcu Novo Celje pri Žalcu, je prejela nagrajenka za cikel pesmi Iz njene ustvarjalne pesniške zapuščine.
Izbrali so jo izmed 56 ciklov pesmi s poljubno tematiko. Na tretji razpis za podelitev nagrade Fanny Haussmann so se prijavili avtorji iz vse Slovenije, nekaj prispevkov je prišlo celo od slovenskih pesnikov, živečih v tujini, kar pomeni, da je glas o pesniški nagradi prešel državne meje.
O najboljšem ciklu je presojala strokovna komisija, ki so jo sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, prevajalka in lanska prejemnica nagrade Maruša Mugerli Lavrenčič in pesnik ter literarni kritik Zoran Pevec, je v ožji izbor nominirala pet avtoric in avtorja: Cvetko Bevc, Tanjo P. Hohler, Sašo Pavček, Andraža Poliča in Katjo Šušteršič.
Fanny Haussmann, domnevno prva slovenska pesnica, čeprav nemškega rodu, se je rodila leta 1818 v Bruck an der Mur, v Slovenijo pa se je priselila okoli leta 1835, ko je njen oče kupil graščino Novo Celje blizu Žalca. Umrla je je leta 1853 v Dobriši vasi. Za prvo slovensko pesnico jo je imenoval politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu prve pesmi Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann.
Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana. V pripisanih ji pesmih piše največkrat o ljubezni, motivi pa so tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu.
Prejemnica nagrade Cvetka Bevc je bila rojena v Slovenj Gradcu, diplomirala pa je iz muzikologije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med njenimi pesniškimi zbirkami so Prelet žerjavov, Med ločjem, Odbleski in druge. Bevčeva je avtorica številnih mladinskih del, radijskih iger, filmskih scenarijev in izvirne glasbe.
Viri: STA in Večer .
Zbral in uredil: Franci Koncilija
