Na 35. Slovenskem knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu je vsak dan burno in pestro. Veliko obiskovalcev, ki so si sejem ogledali, pa žal ne pozna zatečenega stanja v bralni kulturi, ki je, milo rečeno, bedno.
Znano je, da bo vlada RS s predlogom novele zakona z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij z 9,5 % znižala na 5 %, kar je že junija podprlo vseh 90 poslancev. Državnemu zboru pa se je za izglasovanje novele na odprtju sejma zahvalil tudi premier Šarec, ki je na otvoritveni slovesnosti med drugim zelo optimistično dejal: »Brati knjige pomeni v njih videti kdaj tudi tisto, česar danes še ni tukaj, pa se zna zgoditi, brati knjige pomeni se izobraževati in ohranjati lepo besedo, predvsem pa brati pomeni ceniti lastni jezik in spoznavati druge jezike.« Govor je bil, milo rečeno, čuden, saj je Šarec dajal vtis, kot da sploh ne pozna zadnje nacionalne raziskave, ki so jo naslovili Knjiga in bralci VI (KiB 6). V tej raziskavi nedvoumno jasno piše, da več kot polovica Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige, tudi elektronska knjiga se pri nas sploh še ni uveljavila. Večina ljudi raje kaj prebere v angleškem jeziku.
Ja, pa še to! V Sloveniji letno prodajo pet parov čevljev na prebivalca, a le dve knjigi. Večina pač ne ve, da dobra knjiga ponese človeka bistveno dlje kot še tako izvrstna obutev.
Dejstvo je, da je v Sloveniji v relativnem kratkem času ugasnilo več založb: Prešernova družba, Vale Novak, Nova revija, Tuma, nazadnje še ena osrednjih kakovostnih, založba Modrijan …
Narod, še posebej tako majhen, kot je slovenski, ne bo preživel brez slovenske knjige! V časniku Delo so zapisali, da Slovenci postajamo družba, ki ne bere knjig, hkrati pa minister Pikalo mimo slavistične strokovne javnosti pospešeno uresničuje za usodo slovenskega jezika uničujoč projekt: pouk in predavanja tako na slovenskih gimnazijah kakor tudi na univerzah v angleškem jeziku!
Viri: Večer, Dnevnik, Delo, Primorske novice, fotografije pa so s spleta.
Zbral in uredil: Franci Koncilija
