SEDEMNAJSTI FESTIVAL PRANGER V ROGAŠKI SLATINI IN V LJUBLJANI

Pranger, pesniško-prevajalsko-kritiški festival, bo od 7. do 11. julija 2020 na Sladki Gori pri Rogaški Slatini, spremljevalni dogodki pa bodo tudi v Ljubljani. To je festival s posebnim in dinamičnim programom, v središču katerega sta poezija in to, kako jo razumemo – s srcem ali razumom? Na srečanju bodo predstavili devet pesniških zbirk, potekali bosta prevodna razprava ter razprava Poezija in množice, predstavljen pa bo tudi prejemnik Stritarjeve nagrade za mlade literarne kritike.

PREDSTAVITEV FESTIVALA

Pred nami je tako eden najbolj izvirnih festivalov pri nas – Festival Pranger – srečevališče pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki prvobitno goji sposobnost povedati mnenje dobronamerno v obraz ter po drugi strani neustrašno premisliti o slišani in predvsem dobro utemeljeni in vljudni kritiki. Prevajalci pa na okrogli mizi premišljujejo o prevajanju poezije po manj uhojenih poteh, tokrat je v fokusu nemščina. Kritiške razprave se odvijajo v Rogaški Slatini oziroma na bližnji Sladki Gori in prinašajo plodne refleksije ter premislek tako kritikom kot pesnikom za nadaljnja umetniška in kritiška raziskovanja in ustvarjanja. Vse kritiške razprave spretno vodi novinarka in Stritarjeva nagrajenka 2017 Maja Šučur. Del Prangerja zavzema tudi prevod nekaterih pesmi v nemščino, kar bo festival povezalo s Frankfurtskim knjižnim sejmom v letu, ko naj bi bila Slovenija tam častna gostja. Za ta del festivala bo skrbela dr. Nada Grošelj. Zaključek festivala že vse od leta 2013 pripade slavnostni podelitvi Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev.

FESTIVAL JE DRŽAVNEGA IN EVROPSKEGA POMENA

Soustanoviteljica in vodja Festivala Pranger Urška P. Černe je pred 17. festivalom povedala, da je Festival po duhu in čudi prireditev državnega in evropskega pomena. Na festivalu gre za to, da gojimo kritiko poezije in prevodno analizo poezije. Naše navodilo kritikom, ki izbirajo svoje tri knjige, je samo to, naj se odločijo za zbirke, o katerih bi se bilo treba pogovoriti. Na 17. Prangerju bo potekala tudi konceptualna razprava Poezija in množice, na kateri bodo sodelovali Sergej Harlamov, Saša Pavček in Nataša Velikonja. Snovalec in moderator debate Jernej Kaluža meni, da je koncept množic aktualen še danes, še posebej v navezavi na poezijo, ki je pomembna za animacijo in vodenje množic, za vzpostavljanje narodov. Na žalost pa je danes poezija takšna, da težko postane množično prepoznavna, razen v izjemnih primerih. To odpre veliko vprašanj, ki jih bodo zastavljali na okrogli mizi.

POEZIJA IN MNOŽICE

Poezija se je v svoji zgodovini uveljavila kot umetniška zvrst, ki je posebej intimno zvezana z dušami množic: zmožna naj bi bila, vsaj sledeč zgodovinsko najpogosteje vzpostavljenim stereotipom, povezovati in vzpostavljati narode, iz roda v rod prenašati arhetipske zgodbe in družbene strukture, bodriti vojake, navdihovati zaljubljence … Zaradi vsega tega se zdi še posebej paradoksno, da je, po drugi strani, poezija dandanes pogosto dojeta kot najbolj hermetična in včasih celo elitistična umetniška zvrst, ki ostaja, vsaj kolikor k njej ne prištevamo besedil popularne glasbe, bolj ali manj omejena na ozko publiko literarnega polja.

V kontekstu kulturno-političnega dogajanja v zadnjih mesecih dobiva vprašanje odnosa med umetnostjo in množicami tudi pomembno politično perspektivo. Jasno je, da ne moremo sprejeti poenostavljenega modrovanja, da je mogoče meriti umetnost glede na njeno privlačnost za ljudske množice. Toda po drugi strani je treba priznati, da je marginalizacija kvalitetne umetnosti problem, ki ga je treba naslavljati. Vprašanje je, nadalje, ali bi se morale poezija in ostale umetniške zvrsti danes nekako prilagoditi principom popkulture kot kulture množic, ali pa je ta ista kultura, kot je trdil Adorno, izraz prepletenosti barbarstva in napredka, ki kliče k tvorjenju alternativnih prostorov, neprepustnih za njene omejevalne principe? So problem množice same s svojo inherentno neumnostjo? Ali velja nasprotno in je problem v specifičnih, poneumljajočih principih množične kulture? Je treba bežati pred okusom množic ali je vredno poskusiti od znotraj prevrednotiti obstoječe vrednote? Navsezadnje: kaj, če sploh kaj, lahko v tem kontekstu stori poezija?

ZAKLJUČEK

Že od leta 2013 je vsakokratni slavnostni zaključek Festivala Pranger v znamenju podelitve Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, ki ga trenutno vodi Dušan Merc.Nagrada je namenjena mladim literarnim kritikom, lani pa jo je prejela Martina Potisk.Letošnja novost je, da bo nagrajenka ali nagrajenec znan šele na svečani podelitve nagrade.

Fotografije so s spleta

Viri: Delo, Večer, splet

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja