PREDSEDNIK MILČEK KOMELJ NA PREDSTAVITVI KNJIGE O RUDOLFU MAISTRU V MARIBORU

UVOD
V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) so v sredo, 14. novembra 2018  predstavili doslej najobsežnejšo in najcelovitejšo knjigo o življenju in delu slovenskega generala, domoljuba, pesnika, slikarja in bibliofila z naslovom Rudolf Maister – sto let severne meje v obdobju 1874-1934. Reprezentativno knjigo je izdala Mladinska knjiga iz Ljubljane, ki je izšla v zbirki albumov Mladinske knjige. Od mnogih avtorjev, ki so sodelovali pri nastanku knjige, so se predstavili v Mariboru Mihael Glavan, ki je opisal celovito življenjsko zgodbo, Milček Komelj, ki je raziskal pesniškega generala kot likovni spomenik, Aleš Berger, ki je izbral spominske članke, Igor Grdina zgodovinsko ozadje odločilnih dneva in noči v novembru 1918, Vlasta Stavbar, ki je predstavila Maistrovo knjižnico v UKM, Primož Premzl je zbral in uredil bogato dokumentarno in slikovno gradivo, Dejan Kac pa je prispeval bibliografijo del o Maistru. Moderator dogodka je bil Stane Kocutar, ki je poudaril, da smo dobili knjigo, kot si jo Maister po sto letih od velikega dejanja zasluži.

Avtorji, ki niso bili na predstavitvi, pa so prispevali svoje deleže v knjigo o Maistrovem posmrtnem življenju, so še Alenka Puhar, ki je svoj prispevek naslovila Maistrovine v kulturni krajini. Študije o Maistrovi vsestranski ustvarjalnosti in življenju so prispevali še Andrej MissonAlenka JuvanMilan Lovrenčič, ki je predstavil združene potomce borcev za severno mejo, in Peter Krečič, ki je predstavil tri risbe za grob generala Maistra po Plečnikovi zasnovi. Knjigo je uredila Nela Malečkar, oblikoval pa jo je Klemen Kunaver.

PREDSTAVITEV MILČKA KOMELJA 
Milček Komelj je predstavil manj znano zgodbo o Maistru kot likovnem ustvarjalcu. Najbolj znana je njegova podoba Bleda iz 1897, ki ga je večkrat slikal, ko je bil tam v komisiji za meje. Bil je poznavalec in prijatelj umetnikov, Riharda Jakopiča, Frana Tratnika, podpiral je tudi Nikolaja Pirnata, ki je naredil doslej najbolj reprezentativen portretni kip Maistra, ki je v Mariboru. Je odločen in monumentalen. Maister je bil tudi organizator likovnega življenja v Mariboru.Tudi upodobljen je bil večkrat, njegovi spomeniki so po Sloveniji – od Kamnika preko Ljubljane do Maribora, Ptuja. Političen odnos do njega se kaže v prav njegovih upodobitvah, posebno kiparskih. Po vojni je bil prvi spomenik Segulinov v Kamniku, prvi večji spomenik pa so postavili v Mariboru. Lirična kiparka Vlasta Zorko je njegovo odločnost izrazila v gubah plašča in energičnosti kretenj, s sabljo, ki jo izdira iz nožnice. Spomenik ni vojaško napadalen, kaže pa energičnost moža. V Ljubljani imamo v razdalji petih kilometrov kar dva Maistrovega spomenika. Potrebno je še povedati, da je bil Milček Komelj tudi predsednik žirije za postavitev spomenika v Ljubljani. Na natečaju je zmagal Jakov Brdar, delo Boštjana Putriha pa stoji pred ministrstvom za obrambo. Poleg številnih peripetij sta sedaj v Ljubljani dva Maistrova spomenika, kar se zdi Komelju čisto korektno.

KULTURNI SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA
Te dni pa so iz mariborske univerze sporočili, da je vlada RS razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor za kulturni spomenik državnega pomena. S tem je država Slovenija prepoznala poseben pomen te knjižne zapuščine generala Rudolfa Maistra, ki predstavlja pomemben  vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo ter kot spomin na izjemno osebnost Rudolfa Maistra. Zbirka obsega 5945 enot.

(Vir: Večer, foto Andrej Petelinšek)

Pripravil in povzel: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja