V Galeriji Božidar Jakac v nekdanjem cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki je od 25. maja na ogled odmevna razstava del nemških, čeških in slovenskih ekspresionistov Obrazi ekspresionizma / Odtisi duha. Pripravila sta jo direktor Galerije Goran Milovanović in kustos dr. Robert Simonišek.  Gre za prvi poskus umeščanja slovenskega ekspresionizma v srednjeevropski likovni prostor. Razstavo bo odprta še do 20.  septembra letos.

NAVDUŠUJOČ NASTOP MILČKA KOMELJA

V petek, 13. julija 2018, pa je bil v Galeriji še en odmeven dogodek: pogovor o razstavi in ekspresionizmu. Na povabilo Galerije Božidarja Jakca je v Kostanjevico prišel odličen poznavalec slovenskega in tujega ekspresionizma akad. prof. dr. Milček Komelj, ki je tudi predsednik Kulturnega društva Severina Šalija. Kustos in umetnostni zgodovinar dr. Robi Simonišek, nekdanji uspešen študent akad. prof. dr. Milčka Komelja se je z njim pogovarjal  o razstavi ter ekspresionizmu v Sloveniji in tujini. Na izredno zanimivo srečanje je prišlo okoli 40 udeležencev iz  Ajdovščine, Celja, Žirovnice, Ljubljane in Novega mesta.

Uvodoma je direktor Galerije Goran Milovanović vse prisotne lepo pozdravil ter na kratko predstavil pomen srečanja in razstave za slovenski umetniški prostor, v nadaljevanju pa je dr. Robi Simonišek izčrpno predstavil gosta in sogovornika akad. prof. dr. Milčka Komelja. Simonišek je poudaril, da je razstava tesno povezana z raziskovalno dejavnostjo Milčka Komelja, saj so njegovi prispevki o slovenskem in tujem ekspresionizmu prisotni v številnih člankih in monografijah, še najbolje pa v Komeljevi magistrski nalogi Ekspresionizem v slovenski upodabljajoči umetnosti na domala 500 straneh iz leta 1975. Komeljeva  monografija o slovenskem likovnem ekspresionizmu je takrat v Sloveniji vzbudila veliko pozornosti.

FENOMEN KOMELJEVEGA POZNAVANJA EKSPRESIONIZMA

Nobenega dvoma ni, da ima Milček Komelj  pomembne zasluge za odlično prepoznavnost heterogenega ekspresionizma v vsej njegovi razsežnosti tako v Sloveniji kakor tudi na evropski ravni.  Na začetku njegove akademske poti je bil ekspresionizem, ki so ga ustvarjali Veno Pilon, brata Tone in Franc Kralj ter Božidar Jakac, središče njegovega osebnega zanimanja na področju likovne umetnosti. Bistvo njegovega dojemanja  ekspresionizma je ponotranjenost  umetnika in ponovna oživitev umetnikovega duhovnega življenja. Navsezadnje je bila ta zvrst umetnosti blizu tudi novomeškima slikarjema Božidarju Jakcu in  Vladimirju Lamutu, ki ju  je Milček Komelj še posebno ljubil, cenil in spoštoval.

VLOGA FRANCA STELETA IN MILČKA KOMELJA

Odkar je Milček Komelj pred desetletji v Kostanjevici na Krki osebno spoznal akad. prof. dr. Franceta Steleta, se je njegovo življenje precej spremenilo, predvsem v smislu plodnega medsebojnega sodelovanja.  Tako je Komelj postal razlagalec umetniških del obeh Kraljev, prof. Stele pa ju je močno podpiral in postal njun apologet, saj je bil izredno umetnostno poduhovljen in je to duhovnost tudi živel. Na ta način je bil Stele izredno blizu slikarjema Tonetu in Francu Kralju, ki sta plodovitost umetniškega ustvarjalnega opusa črpala prav iz njune ponotranjene umetnosti, ki je bila mistična, usmerjena v onostranstvo, večna, transcendentalna in podobno. Šlo je za takratno percepcijo ekspresionizma na ravni stroke in v javnosti.Seveda Kralja zaradi religioznega slikarstva po drugi svetovni vojni pri oblasti nista bila priljubljena, je pa na njuno mesto nova socialistična oblast  na področju slovenskega ekspresionizma v ospredje postavila  Vena Pilona  iz Ajdovščine.

ZAKLJUČEK

V nadaljevanju pogovora sta sogovornika opozorila tudi na problem pojava tako imenovanega avantgardizma v slikarstvu, ki je bil izrazito usmerjen proti ekspresionizmu. Po vzoru ruskih avantgardistov so pristaši tega sloga poudarjali predvsem način svojega avantgardnega življenja, ne pa slikanja. Milček Komelj je še poudaril, da nekega posebnega vpliva češkega ekspresionizma na Slovenskem dejansko ni bilo nikoli zaznati. Slovenski ekspresionisti so se zgledovali pretežno po nemškem  ekspresionizmu preko Prage (1907–1920),pa še to zaradi objektivnih razmer, ker takrat v Parizu šolanje ni bilo možno itd.

Sogovornika sta se dotaknila tudi najpomembnejšega slovenskega slikarja, vodilnega nosilca novomeške pomladi po prvi  svetovni vojni, grafika, simbolista, ekspresionista  in fotografa Novomeščana Božidarja Jakca. »Višek svojega likovnega ustvarjalnega  opusa  je gotovo doživel v Pragi, kjer je umetnost dojemal mistično, kot slikar in kot pesnik. Tu doseže tudi vrh povezanosti z Bogom, ker je v umetnosti na izredni način doživljal lepoto. Zanj je bila umetnost izraz notranje nujnosti. To pa še ni vse. Jakac se je v Pragi srečal tudi z umetnostjo Norvežana Edvarda Muncha, ki je slikal, kar je videl, in ne, kar vidi…,občudoval pa je tudi Riharda Jakopiča. Sicer pa je Jakac oboževal svojo mladost, izkatere je črpal ideje za ustvarjanje umetnin«, je še povedal Milček Komelj na koncu sproščenega in zanimivega pogovora, ki je trajal skoraj dve polni uri. 

Franci  Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je