PODELITEV NAHTIGALOVIH PRIZNANJ NA AKADEMSKEM VEČERU

Društvo Dolenjska akademska pobuda (DAP) Novo mesto vsako leto pripravi akademski večer, kjer podelijo Nahtigalova priznanja, na srečanje pa povabijo tudi kakšno zanimivo in pomembno osebnost. Tako je bilo tudi letos. V ponedeljek, 28. oktobra 2019, ob 17.00 je Društvo DAP skupaj z Mestno občino Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu na akademskem večeru podelilo Nahtigalove nagrade za leto 2019, za raziskovalna dela in druge dosežke iz časovnega obdobja 2014 do 2018. Po tem dogodku pa je okoli 60 udeležencev nagovorila gostja večera,  evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc. Akademski večer je finančno podprla MO Novo mesto.

  

UVOD

Uvodoma je predsednik društva prof. ddr. Janez Usenik pozdravil vse prisotne in izrazil veselje, da so po šestih letih ponovno oživili podelitev Nahtigalovih priznanj. V nadaljevanju pa je napovedovalka na kratko predstavila Novomeščana akad. prof. dr. Rajka Nahtigala, rednega člana Akademije znanosti in umetnosti (SAZU), soustanovitelja Univerze v Ljubljani,doktorja slovenistike, prvega dekana Filozofske fakultete in predavatelja v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu, po katerem se priznanja tudi imenujejo.

Z Nahtigalovimi priznanji želita društvo DAP in Mestna občina Novo mesto mlade spodbujati k posamičnemu in skupinskemu raziskovalnemu delu na področju raziskovalnega in mentorskega dela z mladimi, hkrati pa dvigovati raziskovalno raven kulture na področju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.  

  

NAHTIGALOVA PRIZNANJA

Na razpis Sveta Nahtigalovih priznanj, ki ga uspešno vodi izr. prof. dr. Blaž Rodič,ki je priznanja tudi podelil, je v roku prispelo sedem predlogov, svet pa je soglasno izbral naslednje štiri:

Dr. Blaž Rodič

Prvo bronasto Nahtigalovo priznanje v kategoriji Raziskovalno delo mladih je prejela doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše za doktorsko disertacijo »Vpliv dejavnikov socialnega kapitala na inovacije v turistični dejavnosti«.Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše je zaposlena na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Sevnem, njena doktorska disertacija pa je prva v Sloveniji, ki odpira povsem nov pogled na inoviranje na področju turizma. Model nakazuje možnosti za vključevanje socialnih akterjev in predstavlja strateško podporo izrabi inovacijskih potencialov na področju turizma.

  

Drugo Nahtigalovo priznanje je prejela mag. Branka Klemenčič, prof. z Gimnazije Novo mesto v kategoriji Mentorsko delo z mladimi ter za uspešno mentorsko delo z dijaki gimnazije, in sicer za»Dolgoletno mentoriranje mladih na področju farmacije, medicine in kemije«.O uspešnosti njenega dela pričajo odlično sodelovanje Gimnazije Novo mesto z Institutom Jožef Stefan ter številna slovenska in mednarodna priznanja, ki so jih dijaki prejeli na področju naravoslovja.

Tretjo Nahtigalovo priznanje v kategoriji Raziskovalni dosežki in inovacijsko delo je prejel prof. dr. Riste Škrekovski s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, in sicer za »Raziskovalne in publicistične dosežke na področju matematike«.Dr. Škrekovski se že več kot desetletje uvršča med najuspešnejše slovenske matematike doma in v tujini. Pod njegovim mentorstvom je doktorsko disertacijo pripravilo že sedem študentov. O diskretni matematiki piše in objavlja v prestižnih revijah Journalof Combinatorial Theory,Series B in drugod.

Četrto Nahtigalovo priznanjev kategoriji Priznanje za življenjsko delo pa je prejel doc. dr. Julij Nemanič iz Metlike, za »Življenjsko raziskovalno in izobraževalno delo na področju vinarstva«.Dr. Julij Nemanič je v Sloveniji in tujini izredno priljubljen enolog, prepoznaven pa je tudi na področju vinarstva in v kontekstu razvoja visokošolskega prostora v regiji. Ob znanstvenem delu je aktiven tudi na področju vinske kulture in gastronomije. Kot enolog je že leta 1983 razvil vino rosé, leta 1986 pa je pridelal prvo ledeno vino v Sloveniji. Prejel je tudi visoko francosko priznanje »Vitez nacionalnega reda za zasluge na področju agrikulture«.

    

Na koncu prvega dela akademskega večera se je dr. Julij Nemanič v imenu vseh prejemnikov zahvalil uglednim predlagateljem Nahtigalovih priznanj. Poudaril je, da so priznanja poseben poklon naši kulturni in ekonomski dediščini, DAP pa je s priznanji dokazala, da poleg vsega drugega ceni tudi vinarstvo in pomen vina v prehrani Slovencev.

POGOVOR Z EVROPSKO KOMISARKO mag. VIOLETO BULC

V drugem delu akademskega večera pa je bil pogovor z evropsko komisarko za promet in logistiko, odlično poznavalko teh razmer  v Evropi in v Sloveniji,mag. Violeto Bulc. Pogovor, ki so ga naslovili»Slovenija, logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo«,je povezoval doc. dr. Sašo Murtič.Na začetku pogovora je Sašo Murtič predstavil ta projekt, ki ga v Sloveniji skrajšano imenujemo projekt S4, s štirimi centri, ki so Koper, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, slednje kot stičišče tretje razvojne osi. Projekt je pomemben tudi za potrebe Nata.

   

Ugledna gostja se je najprej zahvalila za povabiloin takoj poudarila, da je Dolenjska, kar se tiče prometne infrastrukture, precej odrinjena na rob dogajanja. Predstavila je pogled EU na Slovenijo, ki ni rožnat, in predstavila devet prometnih koridorjev, ki povezujejo vse članice EU. Pomemben je jadranski koridor, kjer pa dajejo prednost Hrvatom. Bulčeva je opozorila, da EU načrtuje organizacijo prvega mednarodnega srečanja na področju prometne infrastrukture za Balkan, ki bo v Beogradu, kjer bo vključena tudi Slovenija. Brez ustreznega organiziranja in strokovne priprave na to srečanje Slovenija ne bo uspešna.

V nadaljevanju je Bulčeva še povedala, da je na področju prometa v Evropi največji problem ogljično onesnaževanje ozračja. Zato resno razmišljajo do leta 2030 večino tovornega prometa preusmeriti na predhodno posodobljene železnice, druga vozila pa preusmeriti na električni pogon. Zato je modro, da se tudi na Dolenjskem tovorni promet čim preje večinoma preusmeri na železnico. Zato je tako imenovani »zeleni promet« najpomembnejši za nadaljnji razvoj Slovenije in Dolenjske. Časa zmanjkuje!

Sledila je zanimiva in pestra debata, med drugim tudi o propadlem evro-azijskem projektu izgradnje plovnega kanala Ren–Donava–Črno morje in drugega kraka od Beograda po reki Savi navzgor, po Ljubljanici in Vipavi vse do Jadranskega morja, po poti, ki so jo že pred več tisoč leti ubrali znameniti argonavti…Na koncu so vsi udeleženci soglašali z ugotovitvijo, da Sloveniji manjka nacionalni dogovor o vseh problemih, da bomo lahko konkurenčni drugim evropskim državam.

ZAKLJUČEK

Med celotnim dogajanjem na akademskem večeru so za kulturno popestritev poskrbeli glasbeniki iz Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Na violino je odlično igrala Tereza Zupet, njena mentorica je bila Petra Božič, na klavir pa je igrala Eva Zec. V avli Kulturnega centra Janeza Trdine pa je bilo po dogodku prijetno druženje ob izbrani jedači in pijači.

Fotografija: Marko Klinc

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja