PLEČNIKOVA NAGRADA ZA ISLAMSKI CENTER V LJUBLJANI

V ponedeljek, 22. junija 2020, so podelili najvišje strokovno priznanje na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Plečnikovo nagrado za leto 2020 bodo prejeli Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss za Islamski versko-kulturni center v Ljubljani. Sklad arhitekta Jožeta Plečnika slovenskim avtorjem letno podeljuje tri vrste odličij za izbrana dela po mnenju strokovne žirije, ki so nastala v zadnjih petih letih. Letošnjo komisijo so sestavljali arhitektka in profesorica Tina Gregorič, arhitekt in arhitekturni kritik Andrej Hrausky, filozofinja Mateja Kurir, arhitekt Aleksander Lužnik in krajinska arhitektka Ana Tepina.

V obrazložitvi za Plečnikovo medaljo so zapisali, da so »avtorji s projektom Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani ustvarili urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek ne le v nacionalnem, temveč tudi v evropskem okviru. Dokazali so izjemni pomen celostnega oblikovalskega pristopa, ki avtorski skupini omogoča dosledno izpeljavo koncepta v vseh merilih: tako na nivoju mesta kot na nivoju stavbe ali posameznega arhitekturnega elementa in detajla. Koncept precizne razpršenosti posameznih stavb okrog centralnega dvignjenega trga in mošeje namerno izpostavlja samostojno pojavnost programskih elementov, ki tvorijo okvir trga in vzpostavljajo nov, lasten kontekst. Veduta Ljubljane je z nagrajenim versko-kulturnim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. S Plečnikovo nagrado 2020 odlikovani projekt Islamskega versko-kulturnega centra arhitektov Bevk Perović je zgled, kako je mogoče na podlagi zmage na javnem mednarodnem natečaju z odločnim pristopom ustvariti vrhunsko arhitekturo. Dokazali so, da je odprti natečaj nujno in izvrstno orodje za zagotavljanje tradicije visoke kulture grajenega okolja, ki jo je v Ljubljani ustvaril Jože Plečnik s pomočjo vizionarskih odločevalcev.«

Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi izpostavila pomen javnega natečaja za zagotavljanje vrhunske javne arhitekture v Sloveniji ter ključno vlogo naročnika, ki lahko pomembno prispeva k odličnosti arhitekture. Med drugim so se člani še spraševali, kakšno je stanje slovenske arhitekture v letu 2020, ko praznujemo 100. obletnico ustanovitve ljubljanske arhitekturne šole, ki je nastala iz potrebe po vzpostavitvi lastne narodne arhitekturne ustvarjalnosti. Prepričani so, da radikalno zaostreno stanje okolja v Sloveniji in svetu zahteva korenite spremembe ravnanja posameznika, družbe in stroke – tudi arhitekture. »Čas je, da začnemo kolektivno stremeti k dvigu kakovosti grajenega okolja. Ta cilj lahko dosežemo z večjo natančnostjo urbanističnih določil in višjimi standardi v izobraževanju, kuriranju in predstavitvi arhitekture širši javnosti. Z zavestnim izbiranjem vrhunskih rešitev, ki sledijo najširšemu razumevanju trajnostnih principov, lahko ustvarimo arhitekturno odličnost krhke prihodnosti,« so še zapisali. 

Viri: Večer, Dnevnik in Delo

Fotografije so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja