Oskrunjen umetnikov grob

V Kulturnem društvu Severina Šalija smo ob kraji nagrobnega kipa Božidarja Jakca zgroženi nad vandalizmom ljudi, ki jih v primitivni gonji za denarjem ne ustavi niti posvečenost mrtvih

Pripravil: Franci Koncilija

Mineva že mesec dni, odkar so delavci Komunale ugotovili, da je na novomeškem pokopališču v Ločni nekdo ukradel doprsni bronasti kip Božidarja Jakca (1899–1989), znamenitega Novomeščana, slikarja, akademika, profesorja, prvega rektorja Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in dobitnika Trdinove nagrade občine Novo mesto (leta 1956). Policija do sedaj še ni odkrila zlikovcev, ki so vrhunsko organizirani in še posebej usposobljeni  za krajo bakra in brona.

Kipar Stojan Batič portretira grafika in slikarja Božidarja Jakca.
Odlitek Batičevega kipa v Jakčevem domu v Novem mestu. (Foto: F. Koncilija)

Jakčev bronasti doprsni kip oziroma plastiko je leta 1979 izdelal pred tremi leti umrli slovenski kipar Stojan Batič (1925–2015). Znano je, da so bili do sedaj na Dolenjskem trije Batičevi originalni Jakčevi bronasti odlitki; eden je bil na grobu družine Jakac na pokopališču v Ločni, drugi odlitek že od leta 1984 stoji v avli Jakčevega doma v Novem mestu, tretji pa je v  Jakčevi galeriji v kostanjeviškem gradu. Tudi na Kongresnem trgu v Ljubljani, pred vhodom v Univerzo, so 19. junija 2012 slovesno odkrili doprsni spomenik Božidarju Jakcu, ki ga je izdelal portretist in kipar akad. prof. Drago Tršar, slavnostni govornik pa je bil predsednik Slovenske matice in našega društva dr. Milček Komelj.

SPOMENIKE KRADEJO POVSOD PO SVETU

Kraja nagrobnih spomenikov ni neka slovenska »izvirna novost« ali folklora, še posebej ne za tiste, ki to počno. Nagrobnike kradejo povsod po svetu, vendar ne zato, da jih pretopijo in pri tem zaslužijo bagatelo, ampak so tam na delu zbiratelji, ki resnično ne skoparijo z denarjem, da izbrano skulpturo tudi pridobijo. Na znanem pariškem pokopališču Pere Lachaise je pokopanih veliko slavnih ljudi, kot so Oscar Wilde, pevec skupine The Doors Jim Morrison, operna pevka Maria Callas, pisatelj Marcel Proust, dramatik Molière, pevka Edith Piaf, skladatelj Frederic Chopin in drugi. Razlika je le v tem, da v Franciji kradejo spomenike bogati zbiratelji, pri nas pa revni zaslužkarji. Sicer pa kaj bi ugibali, na policiji dobro vedo, kdo in zakaj krade spomenike. 

ZAKAJ NI SKRBNIKA JAKČEVEGA GROBA  

Zainteresirana javnost se seveda upravičeno sprašuje, kdo bo postavil nov spomenik. Od najemnice groba, ki je sorodnica Jakčevih, tega ne moremo pričakovati. Strokovnjaki v Dolenjskem muzeju, ki so zadolženi za to področje, so prijazno sporočili, da je iz vseh njihovih dokumentov razvidno, da Dolenjski muzej ni skrbnik Jakčevega spomenika na pokopališču v Ločni. A to še ni vse! Tudi v dopolnjenem Odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju MO Novo mesto iz aprila 2016 je razvidno, da Jakčevega nagrobnika ni na seznamu kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Tudi Ignacij Hladnik ni nikjer omenjen, Trdinovo, Kozinovo in Kettejevo obeležje pa so črtali iz omenjenega odloka, ker dediščina več ne izpolnjuje pogojev za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena. Nezaslišano!

Odgovor župana Mestne občine Novo mesto Gregorja Macedonija na problematiko, zapisano v tem prispevku.

En odziv na “Oskrunjen umetnikov grob”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja