ODSEV TIŠINE – RAZSTAVA PLETERSKIH JASLIC V ZAVODU SV. STANISLAVA V LJUBLJANI

UVOD

Letošnjo božično razstavo pleterskih glinenih jasličnih skulptur, pokojnega kartuzijana p. Wolfganga Koglerja z naslovom ODSEV TIŠINE so odprli v torek, 18. 12. 2018 v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.  Razstava ne ponazarja klasične jaslične postavitve, kot jih lahko doživimo v cerkvah, ampak odseva odrešenjsko sporočilo iz samotne kartuzije Pleterje. Te jaslice so umetniško postavljene na okroglih bukovih čokih, kar omogoča še dodatno doživetje. Wolfgangove jaslične figure so bile pripeljane iz dvanajstih slovenskih in koroških župnij, zato v letošnjem božičnem času tam ne bodo postavljene. Razstava jaslic bo odprta vse do svečnice, 2. februarja 2019.

BLAŽENA SAMOTA KARTUZIJANOV

Mehkoba brezoblične gline šentjernejskih lončarjev se je v patrovih rokah velikokrat preobrazila v duhovno religiozno vsebino in se po njem na poseben način počlovečila. Ustvarjalni proces gnetenja, oblikovanja, žganja in končnega nanosa naravnih barvil odseva integralni del menihovega molitvenega življenja v njegovi celici z napisom na steni: »O blažena samota!« Znano je, da imajo meniške vrednote občečloveški pomen. Kartuzijani jih že stoletja skrbno varujejo pred popačenjem, pred fantazijskimi dodatki za komercializacijo božičnega praznovanja. Samo svetopisemska beseda ima v kartuziji svoj pomen v liturgiji, petju psalmov in celotnem menihovem ustvarjanju kot odrešenjsko delo zveličanega človeka. S to kartuzijansko držo je brat Wolfgang po besedah evangelija upodabljal osebe iz božične odrešenjske zgodbe Kristusovega rojstva.

   

BETLEHEMSKI PASTIRJI

V preddverju Kregarjevega atrija se razstava začenja z Evangelijem po Luku o Jezusovem rojstvu: »In pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano«(prim. Lk 2,20). Pastirji z ovcami, očetje, matere in otroci se v svojih običajnih opravilih z rokami in obrazno mimiko obračajo k slavljenju Boga, tako kot to počno kartuzijanski menihi še danes.

JEZUSOVO ROJSTVO IN SVETI TRIJE KRALJI

V soju svetil osrednjega dela odseva evangelijsko sporočilo po Luku: »Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je Sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču« (prim. Lk2,6–7). Ob steni se s podobami Treh modrih nadaljuje božična zgodba po Mateju: »Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, njegovo materjo, in padli so predenj in ga počastili; in odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire«(Mt 2,11). V prvem vidnem planu pod božjim obličjem stoji jaslična skupina iz cerkve sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Cerkev je bila zgrajena po osamosvojitvi in brat Wolfgang takrat ni uspel pobarvati skulptur pred svojo smrtjo konec leta 1993. Jaslična skupina izstopa pred ostalimi polikromiranimi skulpturami, za mnoge izrazno še močnejša v surovi žgani terakoti.

       

HOSANA IN EXCELSIS

Božična zgodba se zaključuje z vzvišeno podobo Boga Očeta z razširjenimi rokami v objemu sveta z belim simbolom Svetega Duha na pozlačenih prsih. Množica angelov pa v podnožju poje: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji«(prim. Lk 2,14). Levo stran stene zaključuje podpis brata Wolfganga Koglerja z verigo dvanajstih skulptur kartuzijanov v beli barvi kot barvi Svetega Duha, belega platna pred poslikavo, kot bel nepopisan list, na katerem se bodo ustvarjala odrešenjska sporočila v beli svetlobi.

ZAKLJUČEK

Organizator odmevne razstave je Kulturno društvo Zgovorna tišina. Na otvoritveni slovesnosti je govoril umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar, odprl pa jo je mag. Anton Česen, direktor Zavoda sv. Stanislava. Glasbeni program ob odprtju pa so oblikovali učenci iz zavodske glasbene šole pod vodstvom prof. Barbare Tišler. Otvoritve razstave jaslic kartuzijana Wolfganga Koglerja se je udeležil tudi naš predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj.

(Fotografije so s spleta).

Po predlogu osnovnega sporočila  avtorja Z. P. je gradivo pripravil, uredil in dopolnil:

Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja