NOVOMEŠKA POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU JE PRVIČ OBRODILA

V času, ko sem obremenjena z mnogimi težavami ne-cepljenosti proti covidu in nimam vstopa ne v kulturne hrame ne na kulturna druženja, se veselim in radostim ob pogledu na čudesa jesenskega časa. Radostna sem, ko hodim po prelestnih novomeških poteh tudi mimo potomke najstarejše vinske trte na svetu iz Maribora. Njen poganjek so 29. novembra 2019 slovesno zasadili v Novem mestu na začetku Pugljeve ulice v starem mestnem jedru nasproti Čajarne.                                                          

Rezka Povše

Blaženi Anton Martin  Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik in pedagog, je zapisal verze, s katerimi pobožam našo trto, nagovarjam njeno rast in ji poltiho zapojem, kadar grem mimo:

Novomeška potomka najstarejše trte je obrodila

Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta.

Pozimi spi, spomlad cveti, jesen sode nataka.

Tud druge rožice cveto; nobena ni tak žlahtna.

En čas cveto, se posuše in minejo brez haska.

Žlahtna trta se je razbohotila po kamnitem zidu in odlično uspeva. Vzbuja moje občudovanje, me razveseljuje in letos nas je mimoidoče presenetila s prvimi žlahtnimi grozdi. Skriti so bili med trtnimi listi in premalo jih je bilo, da bi priredili prvo trgatev.

Na mojo prošnjo, da se na prve grozde ohrani fotografski spomin, se je ljubeznivo odzval namestnik predsednika KDSŠ Franci Koncilija in urednik spletne strani in jih sredi septembra 2021 fotografiral.

Še pesmica Severina Šalija mi zaigra v srcu ob pogledu na prve žlahtne žametne grozdne jagode. Res so verzi namenjeni vinskemu raju –oddaljeni bližini Trške gore, a naj zvene na spletni strani našega društva vsem, ki ljubijoDolenjsko, deželico veselih ljudi in vinske trte.

Severin Šali 
Trška gora

Severin Šali: Na Trški gori

Čri, čri …
poje čriček.
Sonce žari,
sladek bo cviček
na Trški gori.
Trs, le stori
jagodo sladko,
življenje sladko
nam posladi!
Čri, čri, čri …

Ob Krki se beli                     
cvetoča ajda, 
nad hramom poldne zvoni.
Hej ljuba brajda,
kmalu veseli
bomo zapeli,
ko mošt zakipi!
Čri, čri, čri …

Sleherno leto
poje čriček,
trs dozori…
Lani še pel si vneto,
letos iz prsti griček
na Trško te več ne pusti.
Eh, smo pač listi –
z vej nas veter spodi,
še črički niso zmer isti,
ko godejo nam svoj čri, čri …


Le cveti ajda,
le zori brajda,
svet po jeseni diši…
Življenje je kratko,
naj s kapljico sladko
nam gorca prežene skrbi!
Čri, čri, čri …

Pripravila: Rezka Povše

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja