Fotografija: Luka Petravič
K pogovoru smo povabili Suzano Krvavico, profesorico slovenščine in umetnostne zgodovine. Na novomeški gimnaziji, kjer poučuje slovenščino, je koordinatorka za kulturne dejavnosti in mentorica prostovoljstva na RK in DRPD, vključena pa je tudi v številne šolske dejavnosti in projekte, povezane s kulturo in medkulturnostjo. V KDSŠ je članica upravnega odbora in lektorira nekatere prispevkeza društveno spletno stran. Ob izidu jubilejne monografije ob 70-letnici rojstva predsednika društva akad. prof. dr. Milčka Komelja smo ji postavili nekaj vprašanj, povezanih z monografijo.
Predstavitev jubilejne monografije je potekala dvakrat – prvič 6. 11. 2018 v Anton Podbevšek teatru, drugič pa 16. 11. 2018 v Knjižnici Mirana Jarca. Kako ste doživeli eno in drugo predstavitev?Je bilo med njima kaj podobnosti ali celo ponavljanja? Kje je bilo vzdušje bolj sproščeno, domače?
Z veseljem sem se udeležila obeh prireditev in čeprav so monografijo obakrat predstavljali isti gostje, torej avtor in jubilant Milček Komelj, urednica Nada Šumi in njun sin Miklavž Komelj, in so se nekatere vsebine seveda ponovile, sta bila oba večera nepozabna in zelo dobro pripravljena. Soareja v APT-u je bila zelo svečana, dogodek v knjižnici pa bolj sproščen. Prav na dan predstavitve monografije v knjižnici, 16. 11., je Milček Komelj praznoval svojo 70-letnico, kar je dalo dogodku posebno čustveno noto. Večer v prostorih knjižnice, katere prvi ravnatelj je bil jubilantov oče Bogo Komelj, je bil izjemen tudi zato, ker je bilo čutiti, da gospod Milček Komeljta prostor doživlja kot svoj drugi dom, saj je v njem preživel številne otroške in mladostne ure. To, da smo jubilej preživeli s slavljenčevo družino in da so nam odstrli del svojega družinskega sveta, sem doživela kot poseben privilegij. Ganljiv je bil tudi pevski nastop Talite Sofije Komelj, slavljenčeve vnukinje, večer pa je tako povezalo več področij umetnosti. Čutile so se tudi prijateljske vezi iz otroštva med Milčkom Komeljem in vami v vlogi moderatorja.
Fotografija: Marko Klinc
Ste že prelistali monografijo Milček Komelj, Življenje z umetnostjo? Kakšni so Vaši prvi vtisi o knjigi?
Seveda sem jo prelistala in tudi začela prebirati. Gre za zelo obsežno in lepo opremljeno monografijo v dveh delih, v katerih se nam Milček Komelj predstavlja s svojim izjemnim strokovnim opusom na različnih področjih, hkrati pa pred nami zaživi kot umetnik in človek. Poznala sem ga predvsem kot enega od vodilnih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, v monografiji pa se nam predstavi še drugače, kot pesnik, pisatelj, slikar in risar. Ker je v knjigi objavil tudi svoje najzgodnejše literarne spise, pesmi in slike, lahko spremljamo razvoj mladega umetnika od začetkov do zrelosti.
V statutu KDSŠ je določilo, da društvo izdaja tudi knjige. Kakšno mesto zavzema med do sedaj izdanimi knjigami društva monografija o ustvarjalnem opusu našega predsednika?
V statutu je določeno, da KDSŠ lahko izdaja različne vrste knjig, ne samo leposlovja. Monografija Življenje z umetnostjo je prva društvena knjiga, ki ni zgolj leposlovna, pač pa tudi strokovna, esejistična, spominska itn. Skratka, gre za polihistorsko delo. Tudi po obsegu je monografija nekaj izjemnega.
Fotografiji: Marko Klinc
Kateri del knjige Vas je osebno najbolj nagovoril?
Knjiga je zame zelo zanimiva, saj obravnava kulturo in umetnost, dve področji pa sta posebej povezani z mojo poklicno potjo, to sta literatura in umetnostna zgodovina. Milček Komelj ni le izjemen umetnostni zgodovinar in slovenist, pač pa tudi pesnik, pisateljin slikar, ki umetnosti ne živi samo kot ljubitelj in strokovnjak, ampak tudi kot umetnik. Najprej so me nagovorile njegove pesmi, ilustracije in slike, potem pa sem začela prebirati eseje in spomine na dolenjske, slovenske in druge umetnike. Z zanimanjem listam tudi po poglavju o slovenskih umetnostnih zgodovinarjih, saj so bili nekateri med njimi moji profesorji.
Ali poleg Komeljevih del Novomeška knjiga ter Črnomaljska in metliška knjiga tudi za Vas predstavlja monografija dodano vrednost na področju kulture, še posebej za Dolenjsko in Belo krajino?
Seveda. Tako polihistorsko delo je izjemnega pomena sploh, prvi dve poglavji, to sta Zanimanja iz otroštva in Novo mesto in Dolenjska, novomeški umetnikipa sta tesneje povezani z Novim mestom in Dolenjsko in tako posebej zanimivi za nas. V prvem poglavju pred nami zaživi odraščajoči Milček Komelj, v njegovih besedah, risbah in slikah pa tudi Novo mesto iz časov avtorjevega otroštva in mladosti, njegovi starši, someščani, učitelji, umetniki, ki jih je srečeval itn. V drugem poglavju so spomini in eseji, posvečeni dolenjskim umetnikom. Mnoge med njimi, npr. Božidarja Jakca in Vladimirja Lamuta, je avtor osebno poznal, zato jih je še toliko bolj živo predstavil in ovrednotil njihovo delo.
Fotografija: Marko Klinc
Kateri del Komeljevega ustvarjalnega opusa, poezija, proza ali slikarstvo, Vas najbolj nagovori? Na katerem področju se Vam zdi najbolj ustvarjalen?
Ker nisem literarna ali umetnostna kritičarka, si ne drznem ocenjevati njegovega ustvarjalnega opusa, sem pa nad njim navdušena. Milček Komelj se nam v monografiji kaže kot umetniški multitalent in z veseljem prebiram njegovo pretanjeno poezijo ter se potapljam v nežno barvitost njegovih slik. Besedila iz otroštva in mladosti kažejo zgodaj odraslega in zrelega človeka, ki je z umetnostjo in za umetnost živel od otroštva naprej in vseskozi razglašal njeno etično in odrešenjsko moč.
Kdaj ste spoznali Milčka Komelja? Kakšen je bil kot predavatelj na Filozofski fakulteti?
Ponosna sem, da je bil akademik prof. dr. Milček Komelj moj profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Takrat, to je sredi 80. let, sem ga prvič srečala in od tedaj spremljam njegovo strokovno delo. Na fakulteti sem obiskovala njegova predavanja o slovenskem ekspresionizmu in tako imenovana poglavja iz slovenske umetnosti. Njegova predavanja so bila, če se lahko tako izrazim, »strokovna poezija«, saj je o strokovnih temah likovne umetnosti govoril v poetičnem, bogatem jeziku. Vsi njegovi nastopi so še vedno taki – strokovno brezhibni in jezikovno edinstveni. Predaval je z navdušenjem, do študentov pa je bil vedno prijazen in pravičen. Občudovali smo tudi njegov čut za estetiko, ki se je med drugim kazal v oblačenju in uglajenosti.
Fotografija: Marko Klinc
Menite, da je KDSŠ z izdajateljsko dejavnostjo postal bolj prepoznaven v prostoru in okolju, v katerem deluje?
Zdi se mi, da je v poplavi različnih društev težko postati in ostati prepoznaven, vendar sem prepričana, da KDSŠ s svojim poslanstvom in številnimi kakovostnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi postaja pomembno kulturno društvo v našem prostoru. Izdajateljska dejavnost k temu zagotovo pripomore.
Ali želite še kaj povedati?
Želim vam čestitati in se vam zahvaliti, da ste dali pobudo za nastanek monografije, sodelovali pri njenem nastajanju z iskanjem donatorjev in organizirali slovesnost ob 70. rojstnem dnevu Milčka Komelja.
Profesorica Suzana Krvavica, najlepše se Vam zahvaljujem za odgovore. Želimo si, da bi intervjuji s člani društva postali stalnica naše spletne strani.
Pogovarjal se je Franci Koncilija.
