MINILO JE 240 LET OD SMRTI MARIJE TEREZIJE (1717–1780) IZ RODBINE HABSBURŽANOV

V nedeljo, 29. novembra 2020, je minilo 240 let, odkar je na Dunaju umrla »naša vladarica« Marija Terezija (1717–1780) iz rodbine Habsburžanov. Bila je nadvojvodinja Avstrije, kraljica Češke in Ogrske ter vladarica habsburških dednih dežel. Nikoli pa ni postala cesarica, kot se velikokrat še danes marsikje zmotno naslavlja! Cesar Karel VI. (1685–1740) se je oženil z Elizabeto Kristino, ki je 13. maja 1717 rodila hčer Marijo Terezijo.

Hoffburg

PREUDARNA IN NAPREDNA MARIJA TEREZIJA

Cesarja Karla VI. je zelo skrbela usoda habsburških posesti, zato je s pragmatično sankcijo (1713) z družinskim zakonom o dedovanju in nedeljivosti habsburških dežel poskrbel za pravne temelje ter omogočil vladanje hčerki Mariji Tereziji.

Cesar Karl VI.

Okoliški evropski vladarji v Franciji, Prusiji in Bavarski so se najprej strinjali s pragmatično sankcijo, po Karlovi smrti leta 1740 pa so videli priložnost za razširitev svojih posesti in začela se je vojna za avstrijsko nasledstvo. V vladanju neizkušena Marija Terezija je pokazala odločnost in z vojaško silo ter diplomatsko spretnostjo se ji je uspelo obdržati na prestolu, čeprav je izgubila nekaj svojih ozemelj.

Leta 1745 je Franc Štefan I. Lotarinški, soprog Marije Terezije, postal rimsko-nemški cesar, potem ko je krono kratek čas (1742–1745) zadnjič nosil nehabsburški cesar.

V zakonu s Francem Štefanom se jima je rodilo kar 16 otrok, pet sinov in enajst hčera, toda kar nekaj jih je umrlo že v zgodnjem otroštvu. Med najbolj znanimi je njena najmlajša hči Marija Antonija, ki jo je poročila s francoskim prestolonaslednikom Ludvikom, kasnejšim kraljem Ludvikom XVI. Leta 1789 so ga s prestola pregnali francoski revolucionarji. Marija Antonija je v Franciji postala Marija Antoaneta in kot prva francoska kraljica končala pod giljotino. Znana je njena izjava, ki je razkačila sestradane pariške množice. Ko so ji dvorjani povedali, da ljudje nimajo kruha, je odvrnila, naj jedo potico.

NAPORNO VLADANJE V NEGOTOVIH ČASIH

Ko je Marija Terezija prevzela krono, se je soočila z zahtevami ogrskega plemstva, ki je odločno vztrajalo pri svojih posebnih stanovskih pravicah, da bi zagotovilo dualistični razvoj monarhije z dvema nosilcema: Dunajem in Budimpešto. Ko je Marija Terezija v ogrskem državnem zboru leta 1741 pristala na zahteve madžarskega plemstva, je postala tudi ogrska kraljica, vendar s tem dovolila, da so oblast nad Hrvati, Srbi in deloma Romuni prevzeli Madžari.

Najstarejšega sina Jožefa je Marija Terezija priznala za sovladarja leta 1765, kajti po smrti očeta je kot Jožef II. postal rimsko-nemški cesar.

Po njeni smrti je Jožef II. leta 1780 prevzel samostojno vladanje. Pruski kralj Friderik II., eden njenih največjih nasprotnikov, naj bi o Mariji Tereziji nekoč dejal: »Naposled imajo Habsburžani dedca, in še ta je ženska.«

ZAKLJUČEK

Habsburškim podložnikom so boljše življenje prinesle terezijanske reforme državne uprave in pravosodja, vključno z uvedbo Terezijanskega katastra.

Na cesarskem dvoru

Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748–1756, poimenovan pa je po takratni vladarici Mariji Tereziji. V katastru so bila popisana vsa rustikalna in dominikalna zemljišča, sestavili pa so ga na podlagi zemljiških posestev. Zemljišč še niso merili, ampak so njihovo velikost okvirno ugotavljali na podlagi velikosti pridelka, ki je temeljil na šestletnem povprečju. V Sloveniji je bil Terezijanski kataster v veljavi vse do uvedbe Jožefinskega katastra v letih 1789 in 1790, ko so zemljiške parcele že geodetsko izmerili in tudi izračunavali njihovo površino.

Marija Terezija
Novomeška gimnazija

S tem se je Marija Terezija zapisala v zgodovino! Med drugim ima prav ona največ zaslug, da so v naših krajih v času njenega vladanja začeli saditi krompir. 16. maja 1767 je izdala ukaz o sajenju te poljščine in s tem izboljšala prehranjevalne navade naših prednikov. Zato so ji leta 2008 v Šenčurju pri Kranju postavili spomenik. V Novem mestu pa je Marija Terezija leta 1746 ustanovila gimnazijo, prvo v habsburški monarhiji!

Fotografije so s spleta

Avtorja: dr. Renato Podberšič in dr. Marjan Horvat

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja