Spomladi, 24. marca 2020, je minilo 210 let, odkar je bilo prvič v zgodovini uporabljeno ime Slovenija. Ob 200-letnici prve uporabe tega imena pa je Celjska Mohorjeva družba pripravila slavnostno akademijo, ki so jo poimenovali Naprej zastava slave. Slavnostni govornik je bil zgodovinar in Novomeščan dr. Stane Granda.

Dr. Stanko Granda

JANEZ NEPOMUK PRIMIC

Slavnostni govornik dr. Stanko Granda je uvodoma povedal, da se v pismu Janeza Nepomuka Primica, ki ga je ta leta 1810 poslal Valentinu Vodniku, prvič omenja ime domovine Slovencev v slovenskem jeziku. V tisku pa se je beseda Slovenija prvič pojavila leta 1844, ko so Bleiweisove Novice objavile pesem Jovana Vesela Koseskega Slovenja presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano. Granda pa je spomnil tudi na slovenskega koroškega pesnika Urbana Jarnika, ki je imel v prvi polovici 19. stoletja izjemno veliko zaslug za utrditev pojmov, kot so Slovenija, Slovenci, slovenstvo. V Ljubljani pa je bila beseda Slovenija živa predvsem v Vodnikovem krogu slovenskih rodoljubov.

Naprej zastava Slave,
na boj junaška kri
za blagor očetnjave
naj puška govori!

Z orožjem in desnico,
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo naš dom.

Naprej zastava Slave,
na boj junaška kri,
za blagor očetnjave
naj puška govori!

Draga mati je prosila,
roke okol vrata vila,
je plakala moja mila,
tu ostani ljubi moj!

Zbogom mati, ljuba zdrava,
mati mi je očetnjava,
ljuba moja čast in slava,
hajdmo, hoj, zanjo v boj!

Naprej zastava Slave,
na boj junaška kri,
za blagor očetnjave
naj puška govori!

Naprej! Naprej!

Jovan Vesel Koseski
Valentin Vodnik

»Slovenci smo potrebovali 40 let, da smo slovensko oznako za slovensko ozemlje prelili v politično zahtevo po lastni kulturni in politični samoupravi, kar pomeni ideja združene Slovenije. Od tedaj je moralo preteči še skoraj poldrugo stoletje, da smo prišli do lastne države. Zanjo niso bili dovolj le zreli politični načrti in volja, ki je bila potrebna za njihovo uresničitev, ampak tudi ustrezne mednarodne politične razmere, kakršne je ustvaril mednarodni zlom komunizma,« je dejal Granda.

Dr. FRANCE PREŠEREN

»Prešernu pa je bila Slovenija povsem jasna,« je pojasnil Granda. Za Franceta Prešerna je bil slovenski narod »Slovenščna cela«, torej Slovenija kot ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci. To Prešeren dokazuje v pesmi V spomin Andreja Smoleta.

Dr. France Prešeren
Andrej Smole

ZAKLJUČEK

»Za lastno kulturo si je vselej vredno prizadevati,« se je v nagovoru zavzemal dr. Stane Granda. Zato se moramo Slovenci za svoj obstoj in razvoj zahvaliti vsem, ki so vztrajali v zvestobi slovenskemu jeziku. Posebno še tistim, ki so se aktivno borili proti potujčevanju. Poudaril je, da nas slovenska zgodovina uči, da si je za lastno kulturo, katere temelj je slovenski jezik, vselej vredno prizadevati. Treba je delovati vztrajno in s pametjo, predvsem pa z neskončno vero v vrednote, iz katerih smo se Slovenci kot celota stoletja napajali.

Dr. Stanko Granda pa je zapisal: »Slovenci v zgodovini nismo ostali nikomur nič dolžni, in nikomur se nam ni treba zahvaljevati ali klanjati. S samostojno državo smo namreč dosegli največ v svoji zgodovini, odkar smo postali narod.«      

Fotografije so s spleta.

Vir: STA

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je