DREVESA, KNJIGA PESMI IVA SVETINE IN FOTOGRAFIJ GREGORJA RADONJIČA

V torek, 6. oktobra 2020, je bila v Glaserjevi dvorani UKM v Mariboru, predstavitev knjige Drevesa pesnika Iva Svetine in fotografa Gregorja Radonjiča. Knjiga Drevesa je zagotovo posebna knjižna izdaja, saj je ni enostavno žanrsko umestiti. V njej je namreč kombinacija poezije Iva Svetine in fotografij Gregorja Radonjiča, vendar na način, da pesem in fotografija delujeta kot celota, se dopolnjujeta in bralcu omogočata posebno bralsko doživetje. Knjiga se v celoti navezuje na tematiko dreves in gozdov in pomeni prvi tovrsten avtorski pristop pri nas. Nekatere Svetinove pesmi so v knjigi objavljene prvič. Z avtorjema se je pogovarjal pesnik Borut Gombač, večer pa je popestril glasbenik Mitja Novak.

UVOD

»Osupljiva lepota! Dih diha presežno v magiji jezika in čarobnosti podob, ki pojejo hvalnico drevesom, gozdu, kamnu in vodi. Tem pradavnim pričam stvarstva, ki vežejo čas med nekdaj in večnostjo in šepetajo spomine na tisočera imena iz globin v nebo. Samo v brezgrajno potopljeno uho in odprto notranje oko zmoreta uzirati božansko Nevidnost in jo narediti vidno za lepote žejni svet. Knjiga Drevesa pesnika Iva Svetine in mojstra fotografije Gregorja Radonjiča je živa voda, ki odžeja.« – Manca Košir

KDO JE IVO SVETINA?

Ivo Svetina, rojen leta 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Izdal več kot 30 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oziroma dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, Tibetansko knjigo mrtvih in Tri tibetanske misterije. Prejel več nagrad: zlato ptico leta 1976 za zbirko Botticelli; leta 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko Peti rokopisi; in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): v letih 1987, 1992, 1996 in 2010. leta 2005 je za zbirko Lesbos prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta 2010 pa Jenkovo nagrado za zbirko Sfingin hlev. Od decembra 2014 do junija 2018 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. Od marca 1991 do maja 2020 je bil tudi član SC PEN.

KDO JE GREGOR RADONJIČ?

Gregor Radonjič je mariborski umetniški fotograf in univerzitetni profesor. Je avtor 29 samostojnih razstav, soavtor dveh knjig s fotografijami in devetih multimedijskih fotografskih projektov. V soavtorstvu s pesnico Nežo Maurer je izdal knjigo Piramide upanja. Dvakrat se je z multimedijskima projektoma predstavil v spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja. Sodeloval je na več kot 60 skupinskih razstavah v tujini in Sloveniji, dvakrat je bil izbran v program Fotonični trenutki slovenskega Meseca fotografije in Festivala fotografije Maribor ter trikrat v galerijski izbor za Art Photo Budapest. Fotografsko ga zanima predvsem vizualno raziskovanje prostorov in iskanje ter odstiranje njihovega karakterja, skritega za običajnim fizičnim doživljanjem prostorov.

PREDSTAVITEV KNJIGE

Vsaj enkrat bodi drevo, ki je dom vsem in vsemu. Ne pričakuj hvaležnosti, ker tvoje sočutje je samo eno od mnogih bitij, ki so si poiskala zavetja v tvoji krošnji … To je pesem Iva Svetine iz njegove zbirke Svitanice, ki skupaj s fotografijami Gregorja Radonjiča tvori komplementarno celoto hibridne knjige s prepletom fotografij in poezije. S preprostim naslovom Drevesa.Knjiga je v vseh pogledih izvenserijski knjižni izdelek, tako zaradi kakovosti fotografij in skrbno izbranih pesmi kot zaradi harmoničnega sporočilnega prepleta miselnega in vizualnega načina komunikacije. Skratka, knjiga Drevesa je nazadnje tudi v formalnem smislu svojevrsten oblikovno-estetski presežek.

ZAKLJUČEK

Zanimivo je, da se avtorja še kako zavedata, da je bilo drevo vse od sumerskega drevesa življenja ena od središčnih točk mitoloških in verskih kozmologij, v bibličnem Ednu pa je drevo predstavljalo celo spoznanje o dobrem in hudem. Knjiga ima tudi okoljevarstveni pomen, ki bralca spodbuja k razmisleku o varovanju okolja in bistri njegov odnos do narave in obstoja človeštva. Knjiga Drevesa predstavlja tudi čudovito sintezo fotografije in poezije, saj sodobni človek praviloma ne premore več koncentracije, da bi pozorno prisluhnil zgolj besedi ali se poglobil v opazovanje ene same podobe stvarstva. Zato je knjigo Drevesa treba vzeti v roke, vedno znova jo je dobro imeti v rokah, še posebno takrat, ko se nas poloti malodušje, v času, v kakršnem živimo sedaj.

Fotografije so s spleta

Viri: Wikipedija in Delo

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja