CANKARJEVA HIŠA MARIJE POMOČNICE KOT ZVOČNA KNJIGA

Znano je, da Cankarjev rokopis Hiše Marije Pomočnice hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Te dni, v začetku oktobra 2020, pa je postala Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki bogatejša še za novo »zvočno knjigo«, Hišo Marije Pomočnice najpomembnejšega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Zvočna knjiga je nastala v režiji Alena Jelena in interpretaciji Branka Jordana. Zgodbi v devetih poglavjih je mogoče prisluhniti vsak delavnik ob 19.00 na tretjem programu Radia Slovenije – Programu ARS. Nova zvočna knjiga Hiša Marije Pomočnice je na voljo tudi na spletnem naslovu cutt.ly/hisa.

Zbirka Slovenski literarni klasiki in sodobniki prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočnih knjig: prozo, poezijo in dramatiko z mojstri interpretacije umetniške besede, vrhunskimi dramskimi igralci ali avtorji samimi. Skupaj so jo zasnovali Program ARS Radia Slovenija, ZKP RTV Slovenija in Slovenski kulturni center v Berlinu.

Ivan Cankar se je leta 1899 na Dunaju preživljal kot časnikar. Stanoval je v delavskem predmestju Ottaring pri ločeni šivilji Albini Löffler, ki je živela sama s štirimi otroki. Cankar se je zelo navezal na hudo bolno Amalijo, ki je v bolnišnici, kjer jo je večkrat obiskal, kmalu umrla. Tako je nastal roman Hiša Marije Pomočnice. Delo je izšlo leta 1904 in je eden vrhuncev Cankarjevega proznega ustvarjanja. Hiša Marije Pomočnice je pripoved o štirinajstih neozdravljivo bolnih deklicah, njihovih strahovih, trpljenju in upanju, o tihem junaštvu šibkih, ponižanih in razžaljenih. Pripoved poznavalci uvrščajo v Cankarjevo »hrepenenjsko prozo«: romaneskno zgodbo »ozarja dekliško hrepenenje po čistejšem in lepšem življenju«, pojasnjuje odgovorni urednik Programa ARS Matej Venier. Režiser Alen Jelen pa meni, da subtilno tkano Cankarjevo delo v interpretaciji igralca Branka Jordana zveni v zvočni podobi še bolj pretresljivo in umetniško dovršeno.

Viri: AG, STA in Primorske novice, fotografije pa so s spleta

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja