V četrtek, 11. julija 2019, so se zvečer ob 20.00 začeli Novomeški poletni večeri, ki jih že po tradiciji vsako leto pripravlja Založba Goga na Glavnem trgu. Prvi pogovor je potekal z Miklavžem Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem in pesnikom, urednikom obeh knjig z naslovom Vsem naj bom neznan – Srečko Kosovel in avtorjem spremnih esejev. Knjigi vsebujeta okoli 2000 strani do sedaj neznane ustvarjalne dediščine Srečka Kosovela. V obeh knjigah je njegova poezija, proza, dramatika, zapisi o literarni teoriji in osnutki pisem. Pogovor je vodila Mateja Kralj, poznavalka in vodja Kosovelove sobe v Sežani. Po pogovoru je sledil kulturni program, koncert klasične glasbe, kjer sta nastopila Komeljeva hčerka, vrhunska sopranistka Talita Sofija Komelj, in pianist Urban Stanič. Dogodka se je udeležilo okoli 80 ljudi.

   

Na prvem Novomeškem poletnem večeru je zbrano občinstvo najprej pozdravil Mitja Ličen, direktor založbe Goga, ki je organizatorica večerov, potem pa še novomeški župan mag. Gregor Macedoni, ki je poudaril, da je knjiga o Srečku Kosovelu impresivna po obsegu in po vsebini.

   

Moderatorka Mateja Kralj in gost večera Miklavž Komelj sta v domala dve uri trajajočem pogovoru predstavila domala vso Kosovelovo zapuščino in rokopise, v katerih se po 120 letih še kako čuti močna sporočilnost. Naslov je izrazito paradoksalen, Komelj pa je poudaril, da se je zavedal, da bolj ko je odkrival zastrte skrivnosti pesnika Kosovela, manj ga je poznal. Miklavž Komelj je še dejal, da je Srečko Kosovel o sebi pisal kot o zvezdnem utrinku, ki ga bodo šli ljudje iskat in ga ne bodo našli – ob tem pa se bodo zavedali, da so sami utrinki velike kozmične volje. Njegov literarni opus, ki je v glavnem nastal v nekaj letih pred njegovo smrtjo, je neverjetno intenzivno pisanje, strahotna ustvarjalna erupcija, predvsem pa popolnoma preobrača takrat uveljavljene predstave o tem, kaj je življenje in kaj je smrt.

   

V dveh knjigah te izdaje, ki jo je mojstrsko oblikoval novomeški arhitekt Jurij Kocuvan, so zbrani vsi zapisi iz Kosovelove zapuščine, ki so ostali neobjavljeni do danes. Prva knjiga obsega poezijo, prozo in dramatiko. Vanjo so vključeni tako dokončani teksti – pesmi, črtice in nekaj drobnih dramskih del – kot tudi številni fragmenti in osnutki. Druga knjiga pa predstavlja Kosovela predvsem kot misleca v razponu od aforizmov do načrta za knjigo Biti ali ne biti. Vključeni so tudi zapisi o literarni teoriji, gradivo za diplomsko nalogo o Alojzu Gradniku in osnutki pisem. V dodatku so nove transkripcije že objavljenih pesmi in drugih besedil. Na koncu knjige pa sta dodana dva spremna eseja Miklavža Komelja. Na koncu pogovora je beseda tekla tudi o Kosovelovih Integralih, ki so bili za tiste čase nekaj izrednega in v katerih Srečko Kosovel deluje zelo sodobno, ter o pesniški zbirki Zlati čoln. Iz obeh knjig je razvidno, koliko načrtov je še imel Kosovel in kako neizčrpna je bila njegova ustvarjalna vizija.

(Foto: Franci Koncilija)

Franci Koncilija

Kategorije: Zgodilo se je