ALI IMA BOG ČRNO PIKO?

Konec avgusta 2020 je Collegium Evangelicum, teološko-pastoralni inštitut Evangelijske cerkve Dobrega pastirja v Novem mestu, izdal knjigo Ali ima Bog črno piko?, ki jo je napisal pastor, prof. dr. Daniel Brkič, član Kulturnega društva Severina Šalija, in ji dal podnaslov Eseji o trpljenju. Naklada trdo vezane knjige, ki ima 212 strani, je dvesto izvodov, slikovno gradivo pa je povzeto s spleta. Knjiga, ki jo je oblikoval in natisnil Špes, grafični studio Novo mesto, je izšla ob 100-letnici novomeške pomladi, s finančno podporo MO Novo mesto.

KRATEK UVOD

Knjiga dr. Daniela Brkiča »Ali ima Bog črno piko?« ima globoko povezavo z nedavno prometno nesrečo pri Poljanah, v kateri so umrli štirje ljudje, med njimi celo dva otroka. Kar nekaj ljudi me je v povezavi s tem pobaralo, kako krivično je od Boga, ki je dober in pravičen, da dopusti smrt celo nedolžnih otrok! Tragična smrt štirih ljudi in Brkičeva knjiga sta me spodbudili k temu, da sem napisal naslednje razmišljanje.

TEOLOGIJA O TRPLJENJU

V domala stotih kratkih esejih dr. Daniel Brkič na zanimiv in neobičajen način razmišlja o trpljenju, osnovni večni teološki dilemi, ki je in ostaja skrivnost! Sprašuje se, zakaj dobri Bog na svetu dopušča toliko trpljenja, zla in gorja, ki povrhu vsega običajno doleti prav nedolžne ljudi in celo otroke. Na spoznavni ravni teologije glede vprašanj o trpljenju ni nobenih problemov, tam je vse jasno. Teologi trdijo, da je poleg duhovnosti, nesmrtnosti in svobode povezanost duše in telesa ena od temeljnih predpostavk razumskega spoznanja Boga (objectum formale), njegove volje, spoznanje resnice, smisla in opravičenja. Seveda pa usposobljenost človeškega duha za spoznanje resnice, njenega smisla in opravičenja ni odvisna od tega, kar človek pričakuje.

ČLOVEK TEŽKO RAZUME TRPLJENJE IN ZLO

Na ravni človekovega dojemanja skrivnosti trpljenja pa so stvari zapletene do skrajnih razsežnosti. Človek ne razume trpljenja in zla, sicer pa tako ali drugače na koncu trči ob vero, kjer za razum ni nobenega prostora. Če človek ne obupa, se mu odpre edina možnost, da v duhu spoštovanja in ljubezni do Boga trpljenje vdano sprejme kot Njegovo voljo. Dr. Daniel Brkič nekje zapiše: »Ljudje se dandanes preprosto sploh več ne trudijo dokazovati, da Bog ne obstaja, ampak ga rotijo, da jih naj pusti pri miru, da jih naj neha gnjaviti s svojimi pravili in zapovedmi. Takšno življenje, ki je oropano Boga, je mizerno, bedno in trpljenje za takšnega človeka pač nima nobenega smisla!«

BISTVEN JE ODNOS DO BOGA

Rdeča nit Brkičeve knjige Ali ima Bog črno piko? pa je ravno vprašanje odnosa Boga do trpljenja ljudi, še posebno nedolžnih. Tu pa trčimo na teodicejo v ožjem smislu, ki »raziskuje« odnos Božje vsemogočnosti in dobrote do zla, krivice in trpljenja v svetu, skratka, gre za razmišljanje o spremenljivosti, nekakšnega trpljenja v Bogu. Znameniti francoski teolog Jean Galot je nekje zapisal, da je Bog z učlovečenjem (Jn 1,14) nase sprejel tudi trpljenje in učlovečena Beseda je postala tako trpljiva. Tako sta bila trpljenje in smrt učlovečenega Boga Jezusa Kristusa na križu, vrh izničenja in dopolnitev učlovečenja. Zato lahko trdimo, da je tudi vsako človeško trpljenje, za vernega človeka seveda, soudeleženo v božjem odrešitvenem načrtu. Bog torej vsakega človeškega trpljenja, tudi nedolžnih otrok, seveda noče zavoljo trpljenja samega, ampak zgolj za dosego odrešenja. Bog je človeku tako blizu, da skupaj z njim trpi, in sicer iz ljubezni do njega.

ZAKLJUČEK

Če torej človek v luči božjega razodetja zmore trpljenje razumeti kot eno izmed mnogih razsežnosti njegovega bivanja, mu to pomaga najti svojo pravo podobo in smisel življenja. Bog torej nima črne pike!

Vir: Bogoslovni vestnik št. 4/ 1972 in št. 2/1976, fotografije pa so s spleta.

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja