Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, nas vsako leto opominja, da si moramo vsi, vladne in nevladne institucije ter posamezniki, prizadevati za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Prenehajmo s plastičnim onesnaževanjem!«
Gre za resen okoljevarstveni problem. Evropska komisija je januarja letos predstavila evropsko strategijo za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko. V akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo je plastika opredeljena kot eno od prednostnih področij, na katerem je treba sprejeti ukrepe za reševanje izzivov vzdolž celotne vrednostne verige, pri čemer se upošteva celotni življenjski cikel plastike. Strategija za zmanjšanje onesnaževanja okolja s plastiko naslavlja enega pomembnih materialov za prehod na krožno gospodarstvo in evidentira težave EU industrij. Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja na ravni EU za prehod na krožno gospodarstvo in v tem oziru vse strateške dokumente, ki jih je pripravila Evropska komisija.
Morje je najbolj ogroženo
Kar 80 odstotkov vse proizvedene plastike plava ob obalah Tihega oceana, najbolj je ogrožena Avstralija, največji onesnaževalci morja s plastiko pa so Kitajska, Vietnam, Filipini, Indonezija in Šrilanka. Tudi mnogim ladjam velikankam je morje preprosto »kanta za smeti«! Po ocenah okoljskih strokovnjakov odprto morje kar kriči po zaščiti in ustreznih ukrepih, saj je 64 odstotkov svetovnega morja zunaj nacionalnih jurisdikcij in brez določil o zaščiti, zato ostaja odprto pereče vprašanje, kako obvarovati in upravljati biološko raznovrstnost odprtega morja.
Plastika je povsod
Ekologi v Organizaciji združenih narodov ugotavljajo, da se Zemlja dobesedno duši pod milijardami ton plastike, saj jo je bilo doslej proizvedene že več kot 9,1 milijarde ton. To pomeni, da bo ob sedanjem trendu do leta 2050 na Zemlji več kot 13 milijard ton odpadne plastike. Plastika je povsod: v oblačilih, v hiši, v avtomobilu, v igračah. V plastične vrečke dajemo vse mogoče proizvodne izdelke, potem pa jih zavržemo. Vsako leto v svetu uporabimo bilijon vrečk za enkratno uporabo, v Sloveniji vsak prebivalec vsako leto porabi 466 vrečk. V svetu vsako minuto pokupimo milijon plastenk. In jih seveda tudi zavržemo. Malokdo pomisli, da je plastika praktično nerazgradljiva. Plastenka bojda razpade šele po 450 letih, ribiška vrvica (laks) pa šele po 600 letih… Grozljivo!
Je rešitev encim, ki žre plastiko?
V zadnjem času so znanstveniki po naključju ustvarili mutanta encima, ki razgrajuje plastenke. To je zelo pomembno odkritje, s katerim bi lahko rešili svetovno krizo onesnaževanja s plastičnimi odpadki in tako omogočili popolno reciklažo plastike. Ko so pred kratkim na nekem smetišču odkrili bakterijo, ki se prehranjuje s plastiko, so hitro razodeli natančno zgradbo ključnega encima, ki ga ta bakterija proizvaja. Tako so nenamerno ustvarili molekulo, ki odlično razkraja polietilen tereftalat, surovino za izdelavo plastenk, je javnosti sporočil prof. John McGreehan z Univerze v Porthsmouthu v Veliki Britaniji.
(Viri: Ministrstvo za okolje in prostor, časnik Večer)
Pripravil: Franci Koncilija
