RAZKRITA SKRIVNOST »MARIBORSKE MONE LIZE«, KI JO JE NASLIKAL IVAN KOS (1895–1981)

Umetnostna galerija Maribor (UGM) pripravlja pomembno razstavo stotih najboljših del iz svoje zbirke. Kustosinja razstave je Simona Vidmar. Na ogled bodo postavili platna in kipe Ivana Groharja, Ivane Kobilce, Slavka Tihca, Zorana Mušiča, Zmaga Jeraja in Ivana Kosa. Slednji je avtor čudovite slike Deklica z oranžo, ki ji pravijo Mariborska Mona Liza. Na UGM namreč dolgo niso vedeli, kdo je bil slikarjev model. Nedavno pa so po ustnem izročilu vendarle ugotovili, da je bila to slikarjeva mladostna ljubezen in prva žena Malka Nagode (1914–1991). Zapuščino slikarja in grafika Ivana Kosa hranijo v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.

V luči novega odkritja bodo v okviru razstave 20. februarja 2020 organizirali pogovor o življenju Ivana Kosa, na katerem bodo sodelovali Ida Brišnik Remec, umetnica in Kosova učenka, Vlasta Degen-Kos, Kosova snaha, Meta Gabršek Prosenc, poznavalka Kosovega dela, Sara Hajdinac, študentka umetnostne zgodovine in raziskovalka, ter Janez Lombergar, avtor dokumentarnega filma o Ivanu Kosu. V občinstvu se nam bo pridružila tudi Sonja Kokol, polsestra deklice z oranžo. Pogovor bo povezovala kustosinja Simona Vidmar.

   

Deklica z oranžo (1927, olje na platnu) je eno najboljših del slovenske portretistke dvajsetih let 20. stoletja in je danes zaščitni znak Zbirke UGM. Ob izteku dvajsetih let preteklega stoletja, ko se je ekspresionizem v Evropi in tudi že pri nas prevesil v mirnejšo novo stvarnost, je bil čas prvega ustvarjalnega vrha slikarja in grafika Ivana Kosa. V teh slikarjevih najplodnejših letih je nastalo več portretov, med njimi tudi Deklica z oranžo. Deklico je slikar postavil v izoliran prostor ter portret podaljšal s tem, da je ob njenem obrazu izpostavil še roke. Močne, čutne ustnice, izrazit nos, skoraj magnetne oči in rdeč klobuk so elementi, značilni za številne portrete nemške nove stvarnosti. Oranža, ki jo dekle drži v roki, bi lahko bila znamenje lepote, plodnosti, lahko pa samo odličen barvni fokus, ki nase pritegne oko gledalca in tako prebije zid odtujene osamelosti, sicer značilne za figuraliko nove stvarnosti.

Viri: Delo, Večer, UGM, fotografije so s spleta.

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja