V petek zvečer, 21. septembra 2018, je bil v Klubu Cankarjevega doma pogovor z nominiranci za 26. Rožančevo nagrado. Prejel jo je Jasmin B. Frelih za zbirko Bleda svoboda, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Nagrada je bila podeljena dan kasneje na Trubarjevi domačiji na Rašici. Žirijo so sestavljali predsednica Ifigenija Zagoričnik Simonović, Marko Golja, Mateja Komel Snoj in Tomo Virk.

 UTEMELJITEV KOMISIJE

Žirija je v utemeljitvi zapisala: «Z Bledo svobodo Frelih poskuša tudi v esejistiki, in sicer nič manj velikopotezno kot v romanu in kratki prozi – poetika njegovega eseja je celo nekoliko podobna tej zadnji. Pred bralcem je izbrušena literarna govorica, v mnogih pogledih proza, nabita s sugestivnostjo, ki skozi meandre leposlovne retorike enako nagovarja tako njegov estetski čut kot potrebo po refleksiji.Jasmin B. Frelih težave sodobnega sveta – zlasti njegovih grozot, mlade generacije, digitalne civilizacije, humanistične in posthumanistične etike, umetniškega ustvarjanja, pa celo ekonomije in politike – reflektira tako, da tudi bralca spodbudi k refleksiji. Njegovi eseji namreč klub veliki sugestivnosti niso naravnani na bralčevo pasivno sprejemanje avtorjevih pogledov in privzemanje njegove perspektive, temveč ob avtorjevi diskretnosti učinkujejo bolj kot pobude za nadaljnje razmišljanje, bodisi dialoško bodisi monološko.«

DRUŠTVO  MARJANA ROŽANCA

Med finalisti za Rožančevo nagrado so bili še nedavno umrli Andrej Capuder za knjigo Zamrznjene besedePeter Kovačič Peršin za Stopinje v pesku zgodovine in Urša Zabukovec za knjigo Vse živo. Nagrado za najboljšo esejistično zbirko, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, na pobudo Nika Grafenauerja podeljujejo od leta 1993. Najprej jo je podeljevala založba Mihelač skupaj s časnikom Dnevnik. Leta 1998 sta založba Mihelač in Nova revija ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki pa je poniknil skupaj z Novo revijo leta 2009. Zdaj nagrado podeljuje Društvo Marjana Rožanca, ki ga vodi frančiškan prof. dr. p. Edvard Kovač.

ZAKLJUČEK

Od leta 1993 pa do danes so Rožančevo nagrado prejeli Drago Jančar (trikrat),Tomo Virk, Aleš Berger, Edvard Kovač, Vinko Ošlak, Gorazd Kocjančič, Miklavž Komelj, Andrej Capuder in drugi. Kot poklon Rožancu so v društvu te dni organizirali več dogodkov. V torek je v Volčjem Gradu na Primorskem potekalo srečanje ob spominski plošči Rožancu, sledil je tradicionalni večer z letošnjimi nominiranci v Knjižnici Komen. Veliki finale pa je bil v soboto, 22. 9. 2018,na Trubarjevi Rašici.

(Vir: Wikipedija, Dnevnik, Delo)

Zbral in uredil: Franci Koncilija

 

 

Kategorije: Zanimivosti