V Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) v Slovenj Gradcu so sredi marca 2021 predstavili prvi katalog iz serije sedmih, ki bodo do leta 2023 celostno prikazali posamezne slikarske zbirke, ki jih premore galerija.
Prvi katalog obsega zbirko 330 del akademskega slikarja in grafika Bogdana Borčića, ki jih hranijo v KGLU. Starejši Novomeščani se še spominjamo slikarja Borčića, ki je med letoma 1952 in1957 na novomeški gimnaziji učil risanje, med drugimi tudi našega predsednika akad. prof. dr. Milčka Komelja. Navsezadnje je Borčić avtor portreta Milčka Komelja na naslovnici monografije Milček Komelj: Življenje z umetnostjo, ki jo je ob njegovi 70-letnici rojstva (l. 2018) izdalo Kulturno društvo Severina Šalija.
Trenutno je v starem delu galerije na ogled cikel Vrata. Ta je bil nazadnje tako obsežno predstavljen leta 2008. Kustos Jernej Kožar, ki je urednik prvega kataloga, pravi, da gre pri ciklusu za dela, ki jih je Borčić ustvarjal po letu 1984. »Ne gre samo za slikanje z barvnimi toni, umetnik je namreč v svojem poznem obdobju na dela pritrdil tudi različne druge stvari. Gre za njegov postmodernistični način slikanja, s katerim je abstrahiral podobo oziroma jo na svoj umetniški način, tudi z uporabo drugih materialov in s posebnimi barvami, skomponiral v posebno obliko,« je ob tem dejal Kožar.
Katalog Bogdana Borčića obsega dobrih 80 strani, že čez nekaj tednov se mu bo kot drugi pridružil katalog Jožeta Tisnikarja, ki ga ureja Marko Košan, letos pa se obetata še kataloga Dela na papirju, tega ureja Katarina Hergold Germ, ter Galerija in mir, ki ga bo uredila direktorica Andreja Hribernik.
»Izdaja katalogov je bila v načrtu že nekaj časa. A pri naši dejavnosti, ki je razstavna in usmerjena navzven proti obiskovalcem, je bilo vedno težko skoncentrirano premisliti koncept. No, v lanskem letu, ko smo bili pet mesecev zaprti, nam je v sodelovanju z vsemi kustosi uspelo, da smo zasnovali zgodbo in prešli tudi na izvedbo,« pove direktorica, ki računa, da bo vseh sedem katalogov izdanih do konca leta 2023. K izdaji prvega, Borčićevega, je veliko pripomogla tudi družina pokojnega umetnika, ki je galeriji darovala zajetno zbirko del.
»To je bila želja mojega moža. Da bi njegov celotni opus podarili ustanovi, ki bi ga postavila na ogled. Da bi tudi drugi lahko uživali v njegovih delih,« je povedala Ida Borčić, ki jo je mož naučil, da slike niso lepe ali grde. »Njegova prva lekcija je bila, da so slike dobre ali slabe. Meni osebno pa je iz vsakega njegovega obdobja kakšna bolj, katera druga pa manj pri srcu,« je še povedala, ponosna, da bodo tudi generacije, ki šele prihajajo, lahko uživale ob moževih delih. Je pa ob vsem tem zelo aktualno še vprašanje o skladiščenju te množice umetniških del, okoli tri tisoč jih premore KGLU skupaj z enoto na Ravnah. »Vsi si želimo, da bi bil naslednji projekt ravno reševanje vprašanja glede depojev.
Moram sicer reči, da lokalne skupnosti imajo posluh in se zavedajo naše prostorske stiske. Zato upamo, da bomo v prihodnjih letih res našli primerne prostore, ki bodo rešili prostorsko stisko tako galerije kot muzeja,« pravi direktorica Andreja Hribernik.
Fotografije so s spleta.
Vir: Večer
Zbral in uredil: Franci Koncilija, 21. 3. 2021
