JAVNA TRIBUNA OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE

Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Ob tem prazniku se ljubitelji knjig in kulture sploh zavemo, da je največji dar, ki ga lahko podarimo nekomu, ki ga imamo radi, dobra knjiga. Poleg tega so se na ta dan rodili ali umrli tudi mnogi svetovno znani literarni ustvarjalci kot Miguel de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Brooke, William Wordsworth, Maurice Druon in drugi, s čimer dobi 23. april še bolj žlahten zven.

ŽLAHTNOST SLOVENSKE KNJIGE

Svetovni dan knjige praznujemo vsi, ki imamo knjigo radi. Knjiga, napisana v domačem, slovenskem jeziku, je bila za Slovence vedno najpomembnejša. Pisana beseda nas je oblikovala in postavila temelje naše narodne identitete. Knjiga nas navsezadnje vodik razumevanju in spoznavanju nas samih in drugih ljudi. Preko nje lahko odkrivamo neizmerno bogastvo slovenskega jezika, ki nam omogoča, da svoja čustva, svoje misli, pa tudi svoje bojazni ubesedimo in jih delimo z drugimi ter tako vzpostavljamo dialog, potreben za skupno sožitje. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo lahko upravičeno ponosni. Uči nas spoštovati lastne korenine in lastno kulturo, obenem pa lahko prav ob spoštljivem odnosu do lastne dediščine samozavestno odkrivamo lepote drugih kultur in drugih narodov. In prav odkrivanje lepot drugih nas vodido razumevanja sebe in drugega. In ko to razumemo, lahko z drugimi živimo v miru, spoštovanju in medsebojnem sprejemanju.Vzemimo si torej čas za knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira obzorja.

ODMEVNA JAVNA TRIBUNA 

V torek 23. aprila 2019 ob 18. uri je ob svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev v Narodni galeriji v Ljubljani organiziralo javno tribuno o stanju slovenskega založništva in knjigotrštva.Na javni tribuni so založniki, knjigotržci, uredniki in drugi, ki aktivno soustvarjajo slovensko knjižno krajino, razpravljali o kritičnih razmerah na slovenskem knjižnem trgu ter izpostavili zahteve, ki kličejo po temeljitem zasuku v odnosu do knjige.

Ob tej priložnosti je Društvo slovenskih pisateljev javno objavilo naslednje zahteve: 

Spoštovani, ugotavljamo, da so razmere v slovenskem založništvu tako kritične, da ogrožajo obstoj slovenske knjige in s tem tudi slovenski jezik. V zadnjih desetih letih se je obseg slovenskega založništva pri nas prepolovil, avtorski honorarji za ustvarjalce so padli na četrtino, sredstva za nakupe v splošnih in šolskih knjižnicah ne dosegajo polovice predpisanih standardov. Knjiga je temelj naše kulture in narodne identitete. Da knjiga nastane in pride do bralcev, so potrebni avtorji, založniki, knjigarne in knjižnice; lok od avtorjev do bralcev je danes nedopustno oslabljen. Potreben je temeljni zasuk v ravnanju države. Zato od slovenske vlade zahtevamo:

1. Sredstva JAK je treba vrniti na raven leta 2010. JAK mora postati strokovna in neodvisna institucija, uresničevalka javnega interesa za knjigo; zato je bila tudi ustanovljena. O njenem delovanju je potrebna javna strokovna razprava. Politična vmešavanja so nedopustna.

2. Sredstva za odkupe knjig v splošnih in šolskih knjižnicah je treba v obeh mrežah letno povečevati za milijon evrov do ravni, kot jozahteva Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.

3. SAZOR, slovenski avtorski in založniški organizaciji, je treba nameniti enkratno pavšalno gospodarsko pomoč v znesku, ki ga od leta 2007 do danes v nasprotju s prakso v državah EU niso plačale gospodarske družbe v Sloveniji za fotokopiranje avtorsko zaščitenih del.

4. Znesek za knjižnično nadomestilo, poplačilo avtorjem, katerih dela se brezplačno izposojajo v javnih knjižnicah, je treba določiti v višini 10 % zneska, namenjenega javnim knjižnicam. Dodeljevanje štipendij na tem področju je treba vrniti v odločanje stanovskim društvom.

5. Društvu slovenskih pisateljev, Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Slovenskemu centru PEN in Društvu Bralna značka, društvom v javnem interesu, ki so bistvena za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika, literature in bralne kulture, je treba zagotoviti vsaj osnovna potrebna sredstva za nemoteno delovanje. Na področju besedne ustvarjalnosti ni javnih zavodov in ta društva opravljajo njihove funkcije.
 
 6. Treba je končno zgraditi NUK 2, ustvarjalno stičišče kulture, znanosti in spomina samostojne Slovenije.

ZAKLJUČEK

Svetovni dan knjige je počastila tudi Slovenska matica z izdajo Glasnika Slovenske matice za leto 2018, v katerem je na več kot 250 straneh popisana vsa naša založniška in prireditvena dejavnost v preteklem letu. Vsi, ki želijo, lahko Glasnik brezplačno dvignejo na sedežu SM na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. Tajnica in urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc pa je tudi sodelovala na omenjeni javni tribuni. Slovenska matica je povabila vse ljubitelje knjige na omenjeno tribuno z željo, da tako na svetovni dan knjige v ospredje postavijo slovensko knjigo in pisavo ter njuno – za slovenski narod ključno – prihodnost. Po razpravi je ob 20. uri sledil kulturni del javne tribune. Načrtovana je bila tudi prodaja knjig raznih založnikov, med njimi tudi Slovenske matice, na stojnicah na Kongresnem trgu v Ljubljani, vendar je bila prodaja zaradi slabega vremena prestavljena na četrtek, 25. aprila 2019.

(Vir: Slovenska matica in Wikipedija, fotografije so s spleta)

Zbral in uredil: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja