V sredo zvečer, 26. septembra 2018, je bila v Cankarjevem domu premiera Cankarjevega Hlapca Jerneja. Ta socialna povest je izšla leta 1907 v času Cankarjevega aktivnega vključevanja v politiko. Bil je pripadnik socialnodemokratske politične stranke, a na volitvah ni uspel. Cankar je v tej povesti opozarjal na spopad med pravico lastnine in pravico delavcev. Delo pripoveduje o hlapcu Jerneju in krivici, ki se mu je zgodila.
Hlapec Jernej je po štiridesetih letih garanja čez noč nagnan na cesto. Prepričan, da sadovi dela pripadajo tistemu, ki je delo opravil, odide po svetu v iskanju svoje pravice. Zaman.»Pravica je ustvarjena za tiste, ki so jo ustvarili.«Šele tik pred smrtjo se Jernej ozre na svoje življenje in si prizna, kdo oziroma kaj je. Kako naj gledamo mi, ki še gledamo naprej? Generacija, obsojena na podcenjeno delo. Razmerje hlapec–gospodar še zdaleč ni preseženo, počasi in vztrajno postaja neopažen poslovni model. Izkoriščanja in človeka komaj še vrednega življenja nam ni treba iskati v oddaljenih deželah, dovolj je, da se ozremo po naših ulicah. Najeti izvajalci pristaniških storitev v Luki Koper, čistilke na šolah, gradbeni delavci na naših promenadah, vozniki avtobusov na izletih, mladi arhitekti v elitnih birojih …V času vseobsegajočega individualizma bomo kot družba težko obstali, če bo problem drugega ostal zgolj njegov problem. Hlapec lahko neha biti hlapec, a si mora hlapčevstvo najprej priznati. Je to zgolj njegov osebni problem? Njegov lastni neuspeh?
V Cankarjevi povesti beremo: »Ni lepo od tebe, gospodar, tudi od vas ni lepo, družina, ljubi moji, da mi ne privoščite kaplje vina na pogrebščini! Bog vam blagoslovi obilno, kar boste jedli in pili, nisem vam zaviden! Če ste naredili novo postavo, ubogal jo bom: mladim kruha, starcem kamen; zdravim ribo, bolnim kačo; spočitim jajce, trudnim škorpijona! Ne sodi hlapcu, da bi razdiral, kar je ustanovil gospodar!«
(Vir in fotografija: Dnevnik, Delo in Wikipedija)
Zbral in uredil: Franci Koncilija
