Festival fotografije Maribor je prvič potekal leta 2016. Njegov namen je bil, da ob 80-letnici delovanja Fotokluba Maribor obeleži to pomembno prelomnico v zgodovini mariborske fotografije. Letošnji festival je že peti po vrsti. Uradno so ga odprli na Židovskem trgu v soboto, 5. septembra 2020, hkrati pa poteka na več različnih lokacijah po Mariboru. Festival tako ponovno predstavlja domačo in tujo avtorsko fotografijo visoke kakovosti. Izvedli bodo tudi nekaj delavnic, predavanj in okroglih miz. Na festivalu se bodo predstavile vse generacije fotografov, od začetnikov do uveljavljenih, poleg sodobne digitalne fotografske tehnologije bodo na ogled tudi druge raznovrstne fotografske tehnike. Rdečo nit festivala predstavlja raznolikost motivov ter vsebine, ki se pojavljajo v fotografskem mediju, zato je ogled razstav po navedbah organizatorjev kot sprehod po bogati paleti fotografskega konglomerata.
ŽANRSKA RAZNOLIKOST
Razstavljene fotografije predstavljajo dokumentarne, erotične, urbane, portretne, krajinarske in tudi osebnoizpovedne motivike. Gledalec tako spoznava vse čare fotografije in njeno izrazno moč. Festival skozi žanrsko raznolikost razstav predstavlja različne fotografske pristope in prakse. Poleg razstav ponuja še delavnice, predavanja, okrogle mize in pogovore o fotografiji z gosti. Med njimi bo večkrat nagrajeni fotograf iz Velike Britanije Judah Passow, čigar dela pogosto objavljajo vodilni ameriški in evropski časopisi ter revije. Pogovoru se bosta pridružila fotoreporter Uroš Hočevar ter režiser in fotograf Boštjan Slatenšek.
ŠTEVILNE GENERACIJE FOTOGRAFOV
Festival, ki bo trajal vse do konca septembra, se želi po navedbah organizatorjev osredotočiti na vse generacije fotografov ter tako predstaviti kontinuiteto kakovostnega medija pri nas in hkrati aktualno tujo fotografijo. Zato so razstave na različnih lokacijah po mestu in tako povezujejo vse pomembnejše galerijske akterje v Mariboru. Med sodelujočimi so Umetnostna galerija Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Fotografski muzej Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Mladinski kulturni center Maribor in
Sinagoga Maribor. Na skupno 28 razstavah bo tako svoja dela predstavilo okoli 50 fotografov.
FESTIVAL POSTAJA TRADICIONALEN IN ODPIRA VPRAŠANJA O DOŽIVLJANJU TELESA
»Ker je presegel pričakovanja in s strani občinstva požel željo, da se nadaljuje tudi v prihodnje, postaja tradicionalen. Zagotovo je festival mlad in se kot takšen še razvija, oblikuje, išče, a njegov cilj je jasen že od začetka – ozaveščati javnost in predvsem mlade o tem, kaj sploh kvalitetna fotografija je. Svet, v katerem živimo, je namreč poplavljen s fotografskim in vizualnim materialom, fotografija je vse bolj dostopna ter se tako kot glasbena, filmska in druge sorodne zvrsti bori za avtorske pravice ter verodostojno reprezentacijo in referenčno vrednotenje,« je za medije povedala Petra Čeh.
Letošnji festival odpira vprašanja o doživljanju telesa, dojemanju podobe, identifikacijah s telesom in njegovem položaju v prostoru, o iskanju meja med telesnim in duhovnim ter o doživljanju vidnih in nevidnih meja, o prisotnosti telesa v sedanjosti ter sledeh preteklosti in sledeh v prihodnost. Umetniški vodja je že tretje leto zapored Vasja Nagy-Hofbauer, ki se sprašuje, kaj pomeni telo v času, ko digitalni mediji krojijo vsakdan in dojemanje resničnosti. Po njegovem se vprašanje vseprisotnosti podobe zdi že zastarelo, kot bi si ga postavljala neka starodavna generacija teoretikov in filozofov. Danes je dojemanje resničnosti skozi podobe že tako samoumevno, da je postalo telo predvsem objekt, ki ga je treba ujeti v podobo, ki bo rabila za nekakšno identifikacijo in tudi klasifikacijo, še med drugim razmišlja umetniški vodja.
V drugem sklopu razstav pa gre za mednarodni projekt, v katerem ob Fotoklubu Maribor sodeluje še nekaj mednarodnih partnerjev. Na festivalu je tako izpostavljena mednarodna skupinska razstava Onkraj roba v Fotogaleriji Stolp, kjer se umetniki v delih osredotočajo na življenje najstnikov in mladih ter razmišljajo o različnih vidikih evropskih migracijskih politik – od posebnih izkušenj delovnih migrantov, prosilcev za azil in prebivalcev migrantskih naselij do širših vprašanj migrantskega dela, diskriminacije in rasizma.
V Fotografskem muzeju bo razstavljal tudi avstrijski fotograf dr. Kurt Kaindl. Po letu 2000 je veliko potoval in raziskoval skupine evropskih manjšin in migrantov ter njihove življenjske pogoje. Rezultat njegovega potovanja po območju nekdanje železne zavese, med Lübeckom in Trstom, je tudi predstavljena razstava Potovanje po nikogaršnji zemlji. Osredotočil se je na spremembe v vaseh in mestih ter v veliki meri fotografiral ljudi, ki še vedno ali ponovno živijo na območjih nepremostljivih meja.
Tretji del bodo spletni dogodki, okrogle mize in predavanja, izvedli pa bodo še delavnico portretne fotografije in dneve analogne fotografije, ki postaja vse bolj popularna. Za promocijo fotografije bodo izpeljali še prireditev Ex Tempore, kjer bodo v okviru celodnevnega ustvarjalno-tekmovalnega dogodka fotografski navdušenci ustvarili svoj pogled na osem izbranih motivov.
Viri: Večer, STA, fotografije so s spleta
Zbral in uredil: Franci Koncilija
