DRAGOCENI SUPRASELJSKI KODEKS HRANI NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI

Supraseljski kodeks, ki se imenuje tudi Petkov zbornik,je starocerkvenoslovanski cirilski rokopis skonca 10. stoletja. Velja za najobširnejši preostanek starocerkvenoslovanskega kanonskega slovstva in je najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Imenuje se po Supraseljskem samostanu pri Bialystoku na Poljskem. Od 20. septembra 2007 je na Unescovem seznamu »Spomini sveta«.

PREDSTAVITEV KODEKSA

Rokopis sestavlja 285 listov finega pergamenta,oblikovan pa je v slogu bizantinskih rokopisov iz tiste dobe. Po vsebini je priročnik za molitve in branja v postnem času. Vsebuje tudi 24 življenjepisov krščanskih svetnikov in 23 homilij. Med temi so podani trije spisi Janeza Zlatousta, in sicer Življenje svetih 40 mučencevŽivljenje meniha Jakoba in Govor za cvetno nedeljo.

KJE JE NASTAL KODEKS?

Supraseljski kodeks je nastal v vzhodni Bolgariji, najverjetneje v preslavski knjižni šoli v času prvega bolgarskega cesarstva (681–1018), natančneje v času vladanja carja Petra (927–969). Ni znano, kdaj in kako je rokopis iz Bolgarije prišel na Poljsko. Domnevajo, da je bil rokopis del začetnega premoženja samostana Suprašel (Supraśel), morda kot darilo bizantinskega patriarha Joahima I. Samostan je namreč že od samega začetka hranil te rokopise, pozneje pa tudi številne druge knjige.To knjižnico je leta 1823 raziskoval ruski slavist Mihail Bobrovski in pri tem odkril 285 pergamentnih listov, med njimi tudi ta znameniti kodeks o začetku pismenosti južnoslovanskih narodov.

NUK HRANI DRAGOCENE STARE ROKOPISE

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) hrani številne dragocene srednjeveške rokopise, med njimi je tudi supraseljski kodeks, eden najstarejših ohranjenih pisnih dokumentov v slovanskem jeziku. Supraseljski kodeks je neke vrste Brižinski spomenik v cirilici. Da ima NUK tako dragocen kodeks, ki je po ocenah strokovnjakov vreden najmanj šest milijonov evrov, je gotovo zaslužen rojak Jernej Kopitar, bibliofil in knjižničar v dunajski knjižnici, kjer je imel tudi obsežno zasebno knjižnico.Po zaslugi Franceta Prešerna je Kopitar med Slovenci po krivem zapisan kot negativna osebnost, v resnici pa je bil velik znanstvenik in poznavalec tedanje dobe. Kopitar je poznal ves tedanji znanstveni svet, tako tudi ruskega slavista Bobrovskega, ki mu je poslal 118 začetnih strani Supraseljskega zbornika, ki jih je Kopitar skrbno preučil, ni pa jih nikoli vrnil Bobrovskemu, saj je ta leta 1844 umrl. Tako so listi ostali v njegovi zbirki. Po smrti Jerneja Kopitarja je njegovo izjemno bogato knjižnico v obsegu nekaj tisoč zvezkov s pomočjo državne donacije v celoti odkupila Licejska knjižnica v Ljubljani. Iz Licejske knjižnice pa je kasneje celotna Kopitarjeva zbirka prešla v NUK.

ZAKLJUČEK

Supraseljski kodeks je bil v preteklosti razdeljen na tri dele. Enega hrani Poljska narodna knjižnica, ki ga je šele leta 1968 prejela od zasebnega lastnika. Šestnajst strani zbornika je shranjenih v Ruski narodni knjižnici v Sankt Peterburgu, tretji del pa se nahaja v NUK. Kodeks je priča neke kulture in zgodovine in kot tak del svetovne kulturne dediščine.

(Vir: Wikipedija in Dnevnik, fotografije so s spleta)

Pripravil in uredil: Franci Koncilija

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja