Že v prvih poglavjih Knjige vseh knjig, natančneje v Genezi (Gen 3,1–7), beremo, kako je hudič pretental prva človeka, Evo in Adama, jima lagal, da z uživanjem prepovedanega sadeža v raju ne bosta umrla, ampak bosta postala kakor Bog, ker bosta spoznala dobro in hudo (Gen 3,5).
Dekalog in naravo smo ljudje nehali spoštovati in zato smo dobili covid-19, kot odsev naših dejanj, da začutimo, kako je naše življenje pomembno in dragoceno. Človeštvo je dobilo točno takšno bolezen, kot si jo je zaslužilo, da se že enkrat spametuje.
Nehali smo spoštovati lepote bivanja v družini, zato nas je ta bolezen zaprla v domove, da smo se ponovno naučili živeti strpno in skupaj.
Nehali smo ceniti stare in bolne ljudi, zato nas je ta bolezen spomnila, kako ranljivi so in pomoči potrebni.
Nehali smo ceniti zdravnike in farmacevte, da smo ugotovili, kako nenadomestljivi so.
Nehali smo spoštovati učitelje, zato je ta bolezen zaprla naše šole, da bi starši lahko poučevali svoje otroke.
Mislili smo, da lahko kupimo vse, da smo lahko kjerkoli in s komerkoli si želimo, in zato imamo takšno bolezen, da spoznamo, da nismo vsemogočni.
Prosti čas smo preživljali v nakupovalnih središčih, zato jih je bolezen zaprla, da se zavemo, da si sreče ne moremo kupiti, ampak jo moramo znati ustvarjati in deliti z bližnjimi.
Veliko pozornosti smo posvečali svojemu videzu, zato nam je bolezen prekrila obraze, da smo spoznali, da naša lepota ni lepota obraza, ampak srca.
Mislili smo, da smo mogočni gospodarji planeta Zemlje. Pa je prišel ta virus, tako majhen, da ga ni mogoče videti, da nas strezni in spet naredi ponižne in sočutne do soljudi.
Ta bolezen nam je veliko vzela, hkrati pa nam daje priložnost, da se tako naučimo in razumemo, kaj je v življenju najbolj pomembno.
Vir: Google, avtor ni znan. Fotografije so s spleta.
Pripravil in dopolnil: Franci Koncilija, november 2020
