»AVSTRIJSKI REMBRANDT« NA SLOVENSKEM

Lanskega decembra je minilo tristo let od rojstva Martina Kremser Schmidta (1718–1801), ki je bil eden najpomembnejših slikarjev avstrijskega baroka. Na dunajskem gornjem Belvederu so ob njegovi obletnici odprli priložnostno razstavo s spremljajočim katalogom. Umetnik Martin Kremser je bil član dunajske cesarske akademije.

KRATKA PREDSTAVITEV SLIKARJA

Martin Kremser je bil umetnik, ki je na osnovah dunajskega baročnega slikarstva intuitivno povezal vplive severnjaške rembrandtovske barvno zamolkle dramatičnosti in beneške trepetave barvitosti, zato ga slikovito imenujejo »avstrijski Rembrandt«. Z izredno umetniško nadarjenostjo je te vplive povezal v svojstven avstrijski poznobaročni rokoko. Ob drugih deželah se okoli trideset Kremserjevih del nahaja tudi v Sloveniji. Pomembnejši prispevek o slikarjevem ustvarjalnem opusu in delovanju pri nas je leta 1927 v reviji Dom in svet objavil Viktor Steska, leta 1957 pa je Franc Stele z razstavo in katalogom v Narodni galeriji predstavil slikarjev delež in njegov pomen v Sloveniji.

 . 

KREMSER – SCHMIDTOV OPUS V SLOVENIJI

Po smrti predstavnikov ljubljanskega baročnega slikarstva (Jelovšek, Metzinger, Bergant itd.) so za zahtevna naročila poiskali Martina Kremserja. Kremser – Schmidtov opus pri nas obsega čas od okoli 1760 do okoli 1780, ko so njegove umetnine postavili v naslednjih slovenskih cerkvah: v Slovenski Bistrici (1787), v samostanu dominikank v Velesovem (1771), v Gornjem Gradu (1763) in drugod.

Izrednega pomena pa so poslikave o življenju Matere Božje v zasebni kapelici (1769) znanega jezuita Gabriela Gruberja v njegovi ljubljanski palači. Ta slika potrjuje slikarjevo navzočnost tudi v takratni Ljubljani. Njegove slike so še v cerkvah v Vojniku (1773) in v Dolu pri Ljubljani (1774), številne slike pa hrani Narodna galerija v Ljubljani.

ZAKLJUČEK

Zasluge za prisotnost slikarja Kremserja in njegovih slik v Sloveniji ima Kranjčan Leopold Layer (1752–1828). Njegova delavnica je bila zadnja, ki je obrtno in stilno obvladovala kriterije baročnega slikarstva. Iz Layerjevega obsežnega opusa je razvidno, da je dobro poznal Kremser – Schmidtova dela v Kranju, Velesovem in Gornjem Gradu, saj je tudi sam slikal za cerkve v teh krajih.

Vir: Družina, fotografije pa so s spleta

Zbral: Franci Koncilija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja