Ludvik Vrečič (1900–1945) na Dolenjskem sicer ni tako prepoznaven, pomembno pa je, da je bil prvi prekmurski akademsko izobraženi likovni umetnik, ki je v slovenski umetnosti upodabljal Rome. Po Romih pa sta Prekmurje in Dolenjska slična.
Slikar Ludvik Vrečič
V zvezi s prvimi resnimi začetki v pomurski likovni umetnosti in v počastitev 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom sta Galerija Murska Sobota (GMS) in Pomurski muzej pripravila tri razstave njegovih del. Ob tej priložnosti je izšla tudi publikacija, v kateri so zajeta in prvič barvno reproducirana vsa Vrečičeva dela iz njegove umetniške zapuščine.
Predstavitev publikacije o Vrečičevem ustvarjalnem opusu
Ludvik Vrečič je najstarejši predstavnik prve prekmurske likovne četverice, ki je postavila temelje pomurske likovne tradicije. Poleg Vrečiča so v njej še slikarja Lajči Pandur in Karel Jakob ter kipar Feri Horvat. Kljub tragični usodi, ki je prehitro sklenila njegovo življenjsko in ustvarjalno pot , je Vrečič razvil izvirno likovno govorico, ki jo je stroka ustrezno potrdila šele po njegovi smrti. Med študijem v Budimpešti je Vrečič med počitnicami rad obiskoval rodno Prekmurje, kjer so ga očarali prekmurski pejsaži, ki so mu v likovni govorici ostali najdražji.
Zanimivo je, da je Vrečič svojo prvo likovno razstavo leta 1928 pripravil s pomočjo Riharda Jakopiča in Mihe Maleša, v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani; na njej je bilo na ogled 226 del. Svojo zadnjo razstavo v Murski Soboti pa je imel leta 1943. Ludvik Vrečič je tragično umrl. Na vlaku ga je 4. julija 1945 ustrelil ruski oficir.
(Vir: Večer, fotografije pa so s spleta).
Pripravil: Franci Koncilija
