Arhiv Značk: predstavljeno

Novomeški intarzist Ciril Podbevšek(1903–1991)

Pripravil: Franci Koncilija

 

Te dni mineva 26 let, odkar je umrl (5. avgusta 1991) moj nekdanji sosed, znani novomeški intarzist Ciril Podbevšek. Rodil se je 24. 7. 1903 na Grmu v Novem mestu. Pred drugo svetovno vojno je bil v vojaškem poklicu, po vojni pa je bil uslužbenec takratnega zdravstvenega doma. Vsako jutro se je odpeljal na teren s svojim znamenitim Tomosovim mopedom.  Šele kot upokojenec se je popolnoma predal umetnosti, ko je v svoji skriti ustvarjalnosti lahko izdeloval čudovite intarzije. 

Ciril Podbevšek

Ciril je bil skromen in dobrosrčen človek, hkrati pa tudi vesele narave. V deških letih se  mi še sanjalo ni, da je naš sosed Ciril, domači so ga klicali Tajo, mlajši brat znamenitega novomeškega pesnika, esejista in prvega slovenskega avantgardnega književnika Antona Podbevška (1898–1981). Po njem se imenuje že leta 2005 ustanovljeno prvo profesionalno novomeško gledališče Anton Podbevšek Teater, ki ga vodi ravnatelj Matjaž Berger.

Ciril Podbevšek je bil intarzist samouk, pa tudi slikar in celo kipar. Z leti je venomer bolj zorelo njegovo likovno izražanje, ki je svoj vrhunec doseglo v intarzijah. Tako je kmalu presegel raven umetnostne spretnosti in jo približal pravi, čisti umetnosti.  Bil je uveljavljen in prepoznaven umetnik, ki je svoje ustvarjalne navdihe iskal v dolenjski pokrajini, še posebej v Novem mestu in okolici. To so bili Kapitelj, znameniti Breg, različni kozolci, Znančev mlin, kužno znamenje na Mestnih njivah itd. Svoje intarzije je razstavljal  po vsej Sloveniji, še najraje pa v Novem mestu in Kostanjevici.  Umetnostni zgodovinar Sergej Vrišer je nekje zapisal, da so njegove intarzije ovrednotene kot  posebno intarziranje, ne pa navadna, sicer popularna  ornamentika. Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je ugotavljal, da so Podbevškove intarzije povsem blizu slikarstvu. Dejstvo je, da je Podbevšek  v les prenašal čista likovna dela, kot so pokrajine, tihožitja, portreti in drugo.  Bil je talentiran umetnik, še posebej za prenašanje v les zahtevne podrobnosti, kot so odtenki barv, svetlobe in sence ter predvsem videz globine. V tem je prava veličina Podbevškovega ustvarjalnega opusa.

Trubar si zasluži grob v Sloveniji

Pogovor z dr. Danielom Brkičem in dr. Nenadom Vitorovićem ob 500-letnici protestantizma na Slovenskem

Pripravil: Franci Koncilija

V četrtek, 27. julija, je v okviru Novomeških poletnih večerov 2017 na terasi pred knjigarno Goga na Glavnem trgu potekal zanimiv pogovor ob 500-letnici protestantizma na Slovenskem. Moderator večera je bil zgodovinar mag. Mitja Sadek, njegova sogovornika pa sta bila dr. Daniel Brkič, pastor novomeške evangelijske cerkve, in dr. Nenad Vitorović, sociolog kulture, raziskovalec protestantizma, prevajalec Luthrovih nemških besedil in namestnik odgovornega urednika revije Stati inu obstati. Dogodek je spremljalo okoli 70 ljudi.

Pogovor je bil izredno zanimiv in na trenutke dokaj zahteven za povprečnega poslušalca, hkrati pa je potekal na zelo spoštljivi dialoški ravni. Nenad Vitorović je uvodoma opozoril prireditelja, da je naslov večera nekoliko netočen, saj leta 1517 na Slovenskem še ni bilo protestantizma. Zaradi kmečkih uporov v Avstriji in Nemčiji je nova vera v Slovenijo prišla kasneje, pa še to preko Italije, ker jo je širil v Trstu živeči škof Bonomo. V nadaljevanju so se dotaknili stereotipov o protestantizmu in pogleda povprečnega Slovenca na protestantizem. Nekaterim je simpatičen, npr. zaradi ženske enakopravnosti, etike tržne ekonomije itd., spet druge odbija, predvsem ameriški protestantski fundamentalizem. Nastopajoči so si bili enotni, da v protestantizmu ne gre za ugovarjanje, ampak je bistveno njegovo sporočilo, kako pričevati o evangeljski resnici. Seveda je bila tedanja srednjeveška katoliška Cerkev s svojim načinom delovanja zelo daleč od pristne evangeljske resnice v duhu apostolskih časov prve Cerkve. To je Martina Luthra zelo motilo, saj se je iskreno trudil najti usmiljenega Boga. Pri tem ga ni razumel noben škof, še manj poslušal, zato se je odločil za radikaliziranje vere v smislu prenove Cerkve, ni pa se zavzemal za razkol (shizmo). Kar naprej je ponavljal : »Potrebno se je vrniti k izvirom vere (ad fontes), k evangeliju …

KAKO JE BILO PRI NAS

Na Slovenskem se je protestantizma najprej oklenilo meščanstvo, ki je bilo naravnano protiklerikalno. Plemstvo je bilo previdnejše zaradi stalnih kmečkih neredov, slovenski kmetje pa so protestantizmu bolj ali manj obrnili hrbet. Pri vsem tem se je Primož Trubar dobro zavedal, da brez knjig in pismenosti Slovencem ne bo mogel oznanjati božje ljubezni in evangelija. Moderator Mitja Sadek je nato gostoma postavil provokativno hipotetično vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi reformacija v Sloveniji uspela. Pastor Daniel Brkič je preprečljivo pojasnil, da bi bili Slovenci enotnejši, socialno pa ne bi bili tako hudo razslojeni. Slovenija bi bila gospodarsko napredna in uspešna država, s pomočjo duha ekumenskih razsežnosti bi vsi ljudje dobre volje gradili boljši svet, se medsebojno spoštovali in negovali pristno kulturo bivanja. Trubar je bil vizionar in pri oznanjevanju evangelija je bolj mislil na nepismene Slovence, zato jim je poleg božje besede, Svetega pisma, dal tudi Abecednik. S tem je Slovence krstil za narod. Božja beseda, ki nagovori človeka, ni bila ključna samo za Luthra, ampak še posebej za Primoža Trubarja, ki je s svojimi knjigami obudil slovensko narodno zavest, kasneje pa tudi politično samostojnost.

ZAKLJUČEK

Proti koncu uro in pol dolgega in zanimivega pogovora ob 500-letnici protestantizma je moderator svojima sogovornikoma postavil zaključno vprašanje, kako danes v Sloveniji živijo protestanti. Pastor Brkič je bil precizno jasen. Zanj je dandanes velik in splošen problem sekularizacija (posvetnost), ki neustavljivo rine v notranjost ljudi in je tipična za vse kristjane. Vesel je, da protestanti v Sloveniji danes niso stigmatizirani, kljub temu pa se ljudje radi izogibajo institucionalni cerkvi, saj je na svetu veliko katolikov, protestantov, pravoslavnih itd., a malo kristjanov. Protestanti se v Sloveniji počutijo varne in sprejete in so del slovenske družbe. Kljub temu na Slovence prežijo še druge nevarnosti, kot so moralni relativizem, potrošništvo, populizem, problem kulture smrti, nihilizem … Zdi se, da smo se Slovenci odpovedali življenju. Rešitev je samo v veri, ki jo je potrebno živeti, sočasno pa graditi kulturo sožitja med ljudmi.
Na koncu odmevnega srečanja na Glavnem trgu je pastor Daniel Brkič podal pobudo, da bi bilo zelo primerno posmrtne ostanke Primoža Trubarja pokopati v njegovi Raščici, kar si Trubar nedvomno zasluži. Ob tem so vsi prisotni spontano zaploskali.

JAVNI POZIV: Dokončno urediti mestno pokopališče

Nedorečenosti in zahtevne nerešene zadeve v pokopališki dejavnosti v Mestni občini Novo mesto

Besedilo in foto: Franci Koncilija

Med aktivnostmi Kulturnega društva Severina Šalija zavzema pomembno mesto tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v Mestni občini Novo mesto obstaja kar nekaj nedorečenosti in tudi zahtevnih nerešenih zadev, zato s tem dobronamernim prispevkom pozivamo župana Gregorja Macedonija in vse občinske svetnike, da se na eni izmed jesenskih sej občinskega sveta seznanijo s pokopališko problematiko, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, in sprejmejo ustrezne sklepe za postopno razrešitev navedenih perečih zadev, vključno z imenovanjem projektne skupine, ki bo v kratkoročnem in dolgoročnem smislu pripravila analizo obstoječega stanja in elaborat vseh potrebnih ukrepov, vključno s časovnico v kratkoročnem in dolgoročnem smislu. Na društvu smo prepričani, da so navedena dejstva vredna tehtnega premisleka in ustreznih odločitev vseh odgovornih, da bo tako čim prej dokončano eno izmed najlepših pokopališč v Sloveniji, pokopališka dejavnost v Mestni občini Novo mesto pa bo tako postala še učinkovitejša. Ljudje si to vsekakor zaslužijo.

Preberi več JAVNI POZIV: Dokončno urediti mestno pokopališče

Zlatomašnik Jožef Lap

Prelat Jožef Lap, nekdanji dolgoletni novomeški prošt, sedaj stolni prošt ljubljanske nadškofije, je ta mesec praznoval 50-letnico mašništva.

Pripravil: Franci Koncilija

Foto: Jože Potrpin

Na jubilejni slovesnosti v Ljubljani so se zbrali številni Dolenjci, Gorenjci in drugi njegovi znanci, prijatelji ter sobratje v duhovništvu. Vsa ta množica je tako napolnila stolnico in prostor od Robbovega vodnjaka pri Magistratu pa vse tja do Vodnikovega spomenika na tržnici. Poleg številnih duhovnikov sta z njim somaševala oba pomožna škofa in ljubljanski nadškof, metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je bil tudi slavnostni govornik.

Jožef Lap. (Foto: Ema Koncilija)

Jožef Lap je kot mlad duhovnik prišel v Novo mesto še v tistih časih, ko so na proštiji stanovale tri družine z majhnimi otroki, ko je JLA imela v kleteh shrambo krompirja in drugo hrano za vojake v garniziji v Bršljinu, ko je bil v severnem traktu proštije internat vajencev, ko so po proštijskem dvorišču kokodakale kure in ko je v bližnjem hlevu mukala zmeraj lačna krava. Za mladega in postavnega možakarja izpod kamniških planin je bil to pravi šok. Navkljub vsemu je Jožef Lap kot vikar kolegiatnega Kapitlja hitro napredoval na hierarhični lestvici slovenske Cerkve in je tako kmalu postal župnik, prošt in prelat. Tako je domala 40 let izredno uspešno pastoralno deloval v Novem mestu.

Če se v mislih ozrem na vsa ta leta, ki sem jih preživel z njim, lahko izpostavim kar nekaj pomembnih značilnosti njegove osebnosti, ki niso zaznamovale samo Novomeščanov, ampak so se ukoreninile tudi v meni. Jožef Lap je bil pošten, resnicoljuben, globoko veren, načelen in izredno priljubljen med Novomeščani pa tudi na Dolenjskem. V duhu pokorščine do svojega škofa in ljubezni do Cerkve pa je brez obotavljanja, mirno in ponižno ter dostojanstveno sprejel odločitev, da mora po ustanovitvi novomeške škofije oditi stran, v Ljubljano. To je bila njegova najbolj boleča izkušnja duhovništva. S tem pokončnim dejanjem je ponovno dokazal, da je velik človek, da zna in zmore odpuščati in da neizmerno zaupa v božjo previdnost.

Druga pomembna in prepoznavna značilnost Lapove osebnosti je njegova dobrosrčnost in prijaznost do vseh ljudi. V duhu apostolskih časov in evangeljske ljubezni je bil v medčloveških odnosih najprej človek in šele potem duhovnik. Prošt Lap ni ločeval ljudi na leve in desne, na črne in rdeče, na partizane in belogardiste, na revne in bogate, na hinavske in poštene, na grešne in svete, na lene in delovne, posvetne in sakralne itd. Vse je imel rad, vsem je z veseljem pomagal, če ne drugače, pa s prijazno besedo in molitvijo. Vse to ga je naredilo priljubljenega med ljudmi. Ljudje so ga neizmerno spoštovali in ga imeli radi, zato ni čudno, da je bil za svoj pristni krščanski humanizem, neumorno delo pri duhovni prenovi novomeškega vernega občestva in zaradi materialne obnove cerkve in proštije v Novem mestu večkrat nagrajen.

Prejel je naslednja priznanja:
– leta 1994 občinsko priznanje ČASTNI OBČAN,
– leta 1998 priznanje MESTNE OBČINE NOVO MESTO,
– leta 1999 naziv NAJ NOVOMEŠČAN,
– leta 2006 OBČINSKI GRB.

Ob 50-letnici duhovništva je mag. Ivan Sivec, priljubljeni publicist in proštov rojak, napisal knjigo o življenju in delu Jožefa Lapa z naslovom Od pastirja do zlatomašnika. Prepričan sem, da je prelat in prošt Jožef Lap s svojim pastoralnim in drugim delom pustil v Novem mestu neizbrisen pečat človeka in duhovnika ter se tako za vedno zapisal v zgodovino Novega mesta.

Dodatno branje: Milan Markelj: Intervju z Jožefom Lapom

Slovenec na Svilnati poti

Huiqin Wang, ambasadorka Novega mesta in Dolenjske, umetniško predstavlja življenje in delo Ferdinanda Avguština Hallersteina, misijonarja in astronoma na Kitajskem 

Pripravil: Franci Koncilija 

Foto: Franci Koncilija

Le kdo ne pozna prikupne Kitajke, akademske slikarke, ki se je pred več kot 60 leti rodila v daljnem osemmilijonskem univerzitetnem mestu Nantong onkraj velike reke Jangce? Že pred desetletji si je v Ljubljani skupaj z možem Mitjo Sajetom ustvarila družino. Mestna občina Novo mesto je kmalu po osamosvojitvi Slovenije s predstavniki kitajske občine Jixing v provinci Jiangsu po zaslugi Huiqin Wang sklenila partnerstvo o medsebojnem sodelovanju, ki pa se zaradi velike oddaljenosti ne more uspešno razvijati. Svoja umetniška dela Huiqin Wang razstavlja po številnih evropskih državah pa tudi po Sloveniji, še posebej na Dolenjskem, v katero je dobesedno zaljubljena. Najraje razstavlja v novomeški prestižni Galeriji Krka, kjer se srečuje s prijatelji in znanci.

V torek, 18. julija, je prijateljica Huiqin Wang v parku pred poslopjem Arhiva Republike Slovenije na Prulah v Ljubljani pripravila odmevno razstavo Hallerstein in Svilna pot. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Milan Brglez, razstavo pa je odprl kitajski ambasador v Sloveniji Ye Hao (na sliki z Wangovo).

Wangova s pomočjo umetnosti seznanja slovensko in kitajsko javnost z življenjem in znanstvenim delom barona Ferdinanda Avguština Hallersteina (1703 – 1774), jezuitskega misijonarja na Kitajskem, dvornega matematičarja, astronoma in mandarina tretje stopnje v Pekingu ter tako na poseben način povezuje Slovence in Kitajce. Hallerstein je bil v Pekingu še posebej priljubljen, ker je tam postavil znameniti astronomski inštrument »ekvatorialno obročasto kroglo«. (Kopijo te krogle naj bi postavili tudi v Ljubljani.) Wangova že dolgo raziskuje življenje in delo Hallersteina; lani je izdala ilustrirano knjigo Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, v kateri je predstavila njegovo življenje s klasičnimi kitajskimi tehnikami.

Letošnje leto je namreč posvečeno tudi znameniti Svilni poti, po kateri je v svojem času potoval misijonar Hallerstein. Omenjena razstava tako kot umetniška predstavitev Hellersteinovega življenja in znanstvenega ustvarjanja širi zavedanje o pomenu njegovega dela ter ga umešča med najslavnejše posrednike znanosti, kulture in umetnosti, ki so prišli na Kitajsko po pomorski svilni poti.

Prenova Glavnega trga draga in dolgotrajna

Prenova novomeškega Glavnega trga bo dolgotrajna in draga

Pripravil: Franci Koncilija

Krajevna skupnost Center Novo mesto je v sredo, 21. junija 2017, ob 18. uri v Rotovžu pripravila srečanje krajanov. Predstavljena je bila prenova novomeškega mestnega jedra in njeni vplivi na življenje krajanov.

Gre za projekt velikih razsežnosti, kakršnega prebivalci tega dela Novega mesta niso bili deležni že desetletja. Na Krajevni skupnosti Center se prenove zavedajo in jo podpirajo, hkrati pa želijo, da bi čim manj vplivala na kakovost bivanja.  Na krajevni skupnosti dobro vedo, da je pravočasna in vsebinsko bogata informiranost Novomeščanov o celotnem poteku prenove bistvena za uspešen zaključek te tako pomembne naložbe MO Novo mesto. Zato je bilo sklicano srečanje krajanov, na katerega so povabili arhitekta doc. dr. Tomaža Slaka, člana projektne delovne skupine za prenovo mestnega jedra Novega mesta, in arheologa Uroša Bavca, ki pa se zaradi neodložljivih obveznosti srečanja ni mogel udeležiti.

Dr. Tomaž Slak je okoli šestdesetim udeležencem srečanja pregledno predstavil štiristopenjsko strukturirano izvedbo prenove, podrobno pa se je osredotočil na sklop B-1, ki se nanaša pretežno na Glavni trg. Naložba prenove mestnega jedra predstavlja jasno vizijo prednostnih nalog vodstva MO Novo mesto pri urejanju mesta, saj gre za programsko, vsebinsko, oblikovno in urbano prenovo mestnega središča. Nobenega dvoma ni, da je prenova mestnega jedra tako strokovno kot  tehnično zelo zahtevna, predvsem pa draga. Izvajalec oziroma  izvajalci vseh del še niso znani, najzahtevnejši poseg pa bo izgradnja infrastrukturnega kolektorja velikosti 2,40 m x 3,50 m, ki bo zakopan v zemljo po celotnem Glavnem trgu, v njem pa bodo potekali energetski, optični in vsi drugi komunalni vodi in podobno.

Največ vprašanj udeležencev je sprožilo področje prometa, parkiranja in izgradnje parkirnih hiš, še posebej med prenovo. Po novem bo promet potekal samo enosmerno, in sicer od hotela Krka po mostu  do krožišča pri nekdanjem hotelu Kandija, kjer je načrtovana izgradnja največjega novomeškega parkirišča. Predavatelj je podrobno predstavil tudi časovni načrt izvajanja arheoloških raziskav, ki bodo trajale štiri mesece. Med gradnjo po mestu ne bo prometa, zagotovljen pa bo dostop za pešce in interventna vozila. Na vprašanje, koliko bo stala celotna naložba, Slak ni znal odgovoriti, približna ocena pa nakazuje na okoli šest milijonov evrov. Predavatelj prav tako ni znal pojasniti načina financiranja celotne naložbe in posameznih deležev sofinanciranja s strani MO Novo mesto, države, morda evropskih kohezijskih sredstev itd. Povedal je, da župan Gregor Macedoni pričakuje zaključek vseh del še pred začetkom lokalnih volitev leta 2018.

Malešev Prešernov Sonetni venec

Maleševe ilustracije Prešernovega Sonetnega venca na ogled v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu – Nastale pred 80 leti

Pripravil: Franci Koncilija

V Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je bila v torek, 20. junija 2017, ob 18. uri otvoritev likovne razstave ilustracij Mihe Maleša, ki so jo ustvarjalci poimenovali »Sonetni venec Franceta Prešerna«.« Razstava je posvečena 170. obletnici prve knjižne objave Sonetnega venca v Poezijah Franceta Prešerna (1847), 80. obletnici prve izdaje Sonetnega venca z ilustracijami Mihe Maleša (1937) in 30. obletnici smrti Mihe Maleša (24. 6.1987). Dogodek so poleg Knjižnice Mirana Jarca pripravili še Osrednja knjižnica Celje, Medobčinski muzej Kamnik in Galerija Mihe Maleša iz Kamnika.

Preberi več Malešev Prešernov Sonetni venec

Jantarni zapis v kamnu 2017

Stvaritve letošnje kiparske kolonije Jantarni zapis v kamnu postavljene pri novomeški avtobusni postaji

Pripravil: Milan Markelj

Skupina Dolenjski ustvarjalci v kamnu Sculte, ki že nekaj let pripravlja kiparske kolonije in je s svojimi stvaritvami v kamnu popestrila javne površine v krajevni skupnosti Drska, je letošnjo tradicionalno kiparsko kolonijo zasnovala v duhu projekta Jantarno leto. Deset udeležencev kolonije je pod strokovnim vodstvom Francija Kocjana ustvarilo zaokroženo skupino masivnih skulptur v kamnu, in sicer prestol, mizo ter dve klopi, vse izklesano iz izbranih večtonskih kosov dolenjskega apnenca.

Od torka, 13. junija, kiparska kompozicija bogati doslej precej zapuščeni in prazni prostor pod novomeško avtobusno postajo. Slovesno otvoritev postavitve so pripravili v počastitev 40. obletnice Krajevne skupnosti Drska, na nji pa so o novi pridobitvi spregovorili predsednica Sveta KS Drska Mira Retelj, slikarka in kiparka Jožica Škof, novomeški župan Gregor Macedoni in umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Za popestritev prireditve sta poskrbela Oton Nemanič na ustni harmoniki in pesnik Smiljan Trobiš, ki je prebral pesem Jantar in kamen, navdihnjeno ob novih kiparskih stvaritvah.

Kompozicijo Jantarni zapis v kamnu sestavljajo prestol, miza in dve klopi. Kamniti prestol je okrašen z izklesano stilizirano jantarjevo jagodo, ki ima vgrajen pravi jantar, in z dvema ovnovima glavama. Med prestol in klopi je umeščena masivna kamnita miza, po obodu okrašena z reliefnimi zapisi besede jantar v različnih jezikih in pisavah, s katerimi naj bi zajeli prazgodovinsko jantarjevo pot od Baltika do naših krajev, ter z reliefnimi podobami, povzetimi iz situlske umetnosti na novomeških arheoloških halštatskih najdbah, sredi namizne površine pa je izklesana velika simbolna jantarna jagoda. Na obeh kamnitih klopeh je vklesan simbol ptice v spirali. Kiparski sestav je zasnovan kot močan simbolni in energetski prostor, ki obiskovalcu ne nudi le estetskega užitka, ampak ga spoznanjsko in čustveno polni.

Dodatno branje: Jožica Škof: O likovni koloniji (iz kataloga)

Nov list Rastoče knjige in nagrajenci literarnega natečaja

Rastoča knjiga Novega mesta dobila nov list – Zaključek natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?” – Knjižnica Mirana Jarca bogatejša za nekaj nove zapuščine pisateljice Ilke Vašte

Pripravil: Milan Markelj

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine sta v Parku Rastoče knjige v ponedeljek, 12. junija, zvečer pripravila prireditev, na kateri so slovesno odkrili skulpturo Rastoče knjige, dopolnjeno z novim listom, posvečenim novomeški pisateljici Ilki Vašte, ter podelili nagrade avtorjem najboljših prispevkov literarnega natečaja “Ženske – še vedno prezrta polovica?”, ki ga je pripravilo Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine. Prireditev je povezovala Carmen Oven.

Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev. (Foto: MiM)

Zbrane je najprej nagovoril Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto, slavnostni govornik Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev in član Upravnega odbora Društva Rastoča knjiga, pa se je v svojem govoru osredotočil na temo literarnega natečaja o zapostavljenosti žensk v literarnem svetu ter tudi ponudil eno od rešitev za pravičnejše vrednotenje deleža žensk v slovenski literaturi, in sicer, da se pozove ministrstvo za šolstvo, da se tega loti pri samem temelju – s spremembami v šolskih programih.

dr. Jožica Jožef Beg. (Foto: MiM)

Predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine dr. Jožica Jožef Beg je v nadaljevanju večera predstavila izid 2. literarnega natečaja, ki ga je društvo razpisalo na temo položaja ženske v sodobnem času. Za izhodiščno misel so vzeli citat iz avtobiografije pisateljice Ilke Vašte Podobe iz mojega življenja: »Norčevala sem se v grenkem zasmehovanju svoje otroške ponižnosti iz pogumnih bojevnic za žensko enakopravnost, toda prvikrat sem se bridko zavedala, da se mi godi krivica le zato, ker sem – ženska. Stopila sem v senco, ker sem le predobro vedela, da to pričakujejo starši od mene, toda v meni je bil že trden sklep, da si iz lastne sile priborim prostor na soncu …« 

Odziv na natečaj je bil boljši kot lansko leto, saj je prispelo kar 120 prispevkov 59 avtorjev iz vse Slovenije. Vsi prispevki so objavljeni v društvenem zborniku Ženske – še vedno prezrta polovica?.

Po podelitvi nagrad najboljšim avtorjem, sta predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina in novomeški župan Gregor Macedoni odkrila z novim listom dopolnjeno skulpturo Rastoča knjiga, ki je tako “zrasla” za list, posvečen novomeški pisateljici Ilki Vašte. Ob tej priložnosti je pisateljičina sorodnica Lucija Burger predstavila nov del zapuščine, ki so jo sorodniki darovali novomeški knjižnici. Zapuščina Ilke Vaštetove, ki jo hrani knjižnica, je bogatejša za več rokopisnih zapiskov, fotografije, pisalni stroj, na katerem je pisateljica natipkala več svojih del, in stol.

Nagrajenci natečaja (Klikni in poglej)

2. Šalijev večer

Predavanje prof. dr. Alenke Šivic-Dular o znamenitem Novomeščanu, jezikoslovcu akad. prof. dr. Rajku Nahtigalu, in izročitev njegove zapuščine v hrambo in trajno last Knjižnici Mirana Jarca.

Pripravil: Milan Markelj

Akad. prof. dr. Rajko Nahtigal

V počastitev 140-letnice rojstva Novomeščana prof. dr. Rajka Nahtigala (1877–1958), jezikoslovca, paleoslavista in rusista, akademika, prvega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prvega dekana Filozofske fakultete v Ljubljani,  je Kulturno društvo Severina Šalija pripravilo 2. društveni večer, ki je včeraj zvečer potekal v  Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Preberi več 2. Šalijev večer