Arhiv Značk: predstavljeno

DANICA RANGUS, ČLANICA KDSŠ, PREJELA NAGRADO MO NOVO MESTO

V petek, 5. 4. 2019, je bila v KC Janeza Trdine slavnostna akademija ob občinskem prazniku, ki je bil določen 7. aprila,saj je na ta dan leta 1365 Rudolf IV. Habsburški ustanovil Novo mesto. Župan je podelil nagrade in priznanja Mestne občine Novo mesto za leto 2018 naslednjim zaslužnim Novomeščankam in Novomeščanu: Danici Rangus, Fani Vovk, Nežki Ivanetič, Mariji Jerele in Samu Kralju. 

Na slavnostni akademiji je Danica Rangus, članica Kulturnega društva Severina Šalija, nekdanja predsednica Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine, aktivna predstavnica Društva Slovenija Rusija ter učiteljica slovenščine in ruščine na Osnovni šoli Center, prejela nagrado Mestne občine Novo mesto 2018 za 40-letne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju. V obrazložitvi je zapisano:

»Danica Rangus je mentorica bralne značke, tekmovanja za Cankarjevo priznanje, šolskega glasila ter Kulturnega živžava. Bila je članica državnih komisij za tekmovanja, natečaje in projekte. Je soavtorica delovnega zvezka za osnovne šole Stopinjice v svet književnosti. Posebna pedagoška dejavnost je njeno 22-letno delovanje v projektu Jezikovne  počitnice za mlade koroške Slovence. Na njeno pobudo se je Osnovna šola Center pridružila projektu Rastoča knjiga. Trikrat je bila soorganizatorka strokovne ekskurzije mladih iz Slovenije v Moskvo, marca 2018 pa spremljevalka skupine učencev in dijakov iz Novega mesta na šolanju pri kozmonavtih v Moskvi in Zvezdnem mestu. V Osnovni šoli Center vodi krožek ruščine, za učence je uvedla rusko bralno značko. Aktivno sodeluje z Oddelkom rusistike na Filozofski fakulteti, z Ruskim centrom znanosti in kulture, Ruskim mirom ter Veleposlaništvom Ruske federacije v Ljubljani.«

Kulturno društvo Severina Šalija svoji aktivni članici društva in Upravnega odbora Danici Rangus za prejeto priznanje MO NM iskreno čestita z željo, da bi aktivno nadaljevala delo z mladimi in v KDSŠ.

(Vir: spletna stran OŠ Center Novo mesto, fotografija:Robert Kokol in Franci Koncilija)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

KNJIGA 225 LET NOVOMEŠKE GIMNAZIJE BO DIGITALIZIRANA

Leta 1971 smo v Novem mestu praznovali 225-letnico delovanja novomeške gimnazije.Obdrugih pomembnih dogodkih je takratni gimnazijski profesor Milan Dodič napisal zajetno knjigo 225 let novomeške gimnazije. Na enem izmed lanskoletnih sestankov Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je bilo med pripravami na Akademijo 2018 govora tudi o morebitni digitalizaciji knjige 225 let novomeške gimnazije iz leta 1971. Glede na splošno pospeševanje digitalizacije je letos ta zamisel v zvezi s programom Akademije 2019 ponovno oživela in tako postala še bolj aktualna. Pred dnevi je prof. dr. Jože Gričar, aktiven član Odbora, Novomeščan in častni občan MO Novo mesto, o tej zamisli posredoval pismo članom Odbora, ki ga v tem prispevku povzemamo. O digitalizirani Vrhovčevi knjigi Zgodovina Novega mesta pa bomo poročali prihodnjič.

prof. dr. Jože Gričar

POMEN DIGITALIZACIJE KNJIGE

V tej knjigi so na straneh 397–472 objavljeni seznami maturantov od leta 1746 do 1970/71. To je dragoceno gradivo, ki je že na voljo, treba pa bo dodati še sezname maturantov po letu 1971, vse do letošnjega šolskega leta 2018/2019. Akademija 2019, ki bo 22. maja v Novem mestu, bo priložnost, da Seznam maturantov novomeške gimnazije predstavimo v e-obliki z objavo knjige na Digitalni knjižnici Slovenije v Ljubljani. S tem bi postavili spominsko ploščo maturantom novomeške gimnazije in njihovim razrednikom. Objavljeni seznam bi omogočil izdelavo analize krajev, iz katerih so prihajali dijaki po znanje na gimnazijo v Novem mestu. To bo lep prispevek h kulturni dediščini Novega mesta in primer praktične e-promocije v letu 2019. Kot je povedal gospod Janko Klasinc, vodja digitalne knjižnice NUK Ljubljana, je za registracijo digitalne knjige potrebno še soglasje Gimnazije Novo mesto, izdajateljice te knjige, glede avtorskih pravic.

ZAKLJUČEK

V Odboru za promocijo kulturne dediščine Novega mesta načrtujejo, da bi digitalizirano knjigo 225 let novomeške gimnazije predstavili na Akademiji odbora, 22. maja letos. Glede izvedbe digitalizacije knjige bo Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta v skupni akciji za e-promocijo kulturne dediščine sodeloval z novomeškim podjetjem Mikrografija Novo mesto. Vsi člani Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta načrtovane aktivnosti gotovo podpirajo, saj bo zgoraj omenjena knjiga v digitalni obliki postala prava dragotina ohranjanja kulturne dediščine Dolenjske na področju izobraževanja. 

(Pripravil: Franci Koncilija, fotografija: Franci Koncilija in s spleta)

PREDSTAVITEV NOVE TROBIŠEVE KNJIGE PLIVKANJA

V torek, 9. aprila 2019, zvečer je v Trdinovi čitalnici knjižnice Mirana Jarca, na 9. Šalijevem večeru KDSŠ, znani novomeški pesnik in član KDSŠ Smiljan Trobiš predstavil že svojo 27. pesniško zbirko, ki jo je naslovil Plivkanja. Izdajo omenjene pesniške zbirke Trobiševih senryujev je z denarnim prispevkom omogočilo tudi KDSŠ. Na 9. Šalijevem večeru, ki sta ga finančno podprli Krka, tovarna zdravil in MO Novo mesto, se je zbralo okoli 40 članov in drugih, ki so z zanimanjem spremljali pester in zanimiv kulturni dogodek, odlične solistične nastope sopranistke Urške Kastelic iz Ljubljane pa so navzoči vsakokrat nagradili z močnim in dolgim ploskanjem.

Uvodoma je Franci Koncilija najprej opravičil odsotnost moderatorja Marjana Pungartnika iz Maribora, ki se zaradi bolezni dogodka ni mogel udeležiti. Sledila je kratka predstavitev Trobiševe pesniške zbirke, pesnika samega ter sopranistke Urške Kastelicin pianistke in skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk. V nadaljevanju večera je Tomaž Koncilija v presledkih večkrat prebral nekaj Tobiševih senryujev, sopranistka Urška Kastelic pa je čudovito zapela tri znane operne arije, med njimi kot zadnjo tudi priljubljeno pesem Franza Schuberta Ave Maria. O Trobiševih senryujih je recenzent njegove pesniške zbirke, predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj, zapisal: »Življenje se mu kot lepota bivanja v svoji smiselnosti predaja samo. Stvari umeva, ko jih ne misli, rešitve najde, ko si zanje ne prizadeva, in s samim seboj se sreča, ko v prizadevanju odneha ter se samo prepušča življenju, tako kot jeziku, s katerim taka dojetja in duhovne izkušnje ubeseduje. Na svet gleda kot na svetlobo in prav tako zre na njegove ljudi…«

Na koncu zanimivega večera, ki so ga prisotni spremljali z zanimanjem in zadovoljstvom, so spregovorili še trije člani KDSŠ. Najprej je spregovorila Rezka Povše, ki se je v imenu Literarne sekcije Snovanja, ki že 17 let deluje v Društvu upokojencev Novo mesto, zahvalila Smiljanu Trobišu za njegovo nekajletno uspešno vodenje te sekcije.Povedala je še, da so izdali že 11 pesniških zbirk, slednjo te dni z naslovom Prvikrat. Potem je spregovoril prof. dr. Miha Japelj o pomenu besedne umetnosti in se zahvalil Trobišu za njegov celoten ustvarjalni opus. Na koncu pa je spregovorila Stanka Starešinič, ki se je zavzela za večjo prepoznavnost pesnika Smiljana Trobiša na celotnem slovenskem prostoru. Sledilo je še prijetno druženje obiskovalcev večera ob dobri zakuski in pijači.

(Fotografiral: Marko Klinc)

Franci Koncilija

13. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE

Vedno kadar se povežejo ustvarjalne ideje z dobro voljo, navdušenjem in posluhom številnih strokovnjakov in ljubiteljev lepih umetnosti, rezultati kmalu postanejo prepoznavni v širšem prostoru. Tako je bilo tudi z bienalno razstavo slovenske ilustracije pred 25 leti. Na letošnji, že 13. Slovenski bienalni razstavi ilustracij, ki so jo odprli 27. marca 2019 v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, se nam predstavlja okoli sedemdeset vrhunskih sodobnih slovenskih ilustratorjev, kar dokazuje, da je projekt še vedno zanimiv, kakovosten in živ.

KAJ PRIKAZUJE RAZSTAVA?

Znano je, da prireditev ves čas svojega obstoja ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne rešitve, izraze in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Razstava torej pomeni dragocen prispevek k uveljavljanju ilustracije, ki je v svojem največjem segmentu otroške ilustracije nepogrešljiva pri sooblikovanju likovnega gledanja ter razumevanja mladih in najmlajših, saj gre za dejavnost z odgovorno vzgojno in izobraževalno vlogo – za slikovno govorico, ki soustvarja človekovo zavest in odločilno vpliva na duševni razvoj mladih.

ILUSTRACIJA V KORAKU S ČASOM

Likovna ilustracija je tudi v računalniški dobi ostala nenadomestljiva, saj se je razvijala sočasno z napredovanjem tehnologije in s tem postajala vse pomembnejša. Ilustracija po svetu doživlja razcvet in igra vse bolj pomembno vlogo v vidnem sporočanju, žal pa je pri nas še vedno potisnjena nekam na obrobje.

KAJ JE GLAVNA NALOGA IN POMEN ILUSTRACIJE?

Ilustracija poskuša prevesti besedilo v likovni jezik, istočasno pa se mora kvalitetna ilustracija predstavljati tudi kot vrhunska umetnina sama zase. Njen razpon je zelo obsežen. Ilustracija leposlovnih tekstov prevaja zgodbo in emocionalni naboj te zgodbe v sliko. Pri tem gre vedno za osebno interpretacijo ilustratorja, in kvaliteta ilustracije je prav v subjektivni interpretaciji, ki je vidna skozi bogastvo imaginacije avtorja in njegovim načinom upodabljanja. Znanstvena ali poljudnoznanstvena ilustracija pa lahko dosledno odslika in selekcionirano predstavi podobe, razgradi ali sestavi objekte in organizme, lahko prikaže pogled, ki fotografiji in očesu ni dosegljiv, ali pa podobam dodaja podatke, ki jih obravnava besedilo, in če je tiskana v reliefni tehniki in ustrezno prirejena, jo lahko zaznajo tudi slepi in slabovidni. Zato je izredno važno, da ilustracijo gojimo naprej in jo varujemo kot zelo pomembno področje likovne umetnosti.

ZAKLJUČEK

Za podelitev letošnjih nagrad Hinka Smrekarja je bila imenovana petčlanska strokovna žirija, ki bo izbrala tri najboljše ilustracije. V Mali galeriji Cankarjevega doma namreč razstavlja več kot sedemdeset umetnikov, med njimi tudi med Novomeščani priljubljena Kitajka, akademska slikarka in grafičarka Huiqin Wang. Razstava bo odprta do 19. maja letos.

(Viri: Dnevnik, ZDSLU, sekcija ilustratorjev, fotografije pa so s spleta)

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

Skozi Tančine po ljubezen

Smiljan Trobiš je v letu 2018 izdal pesniško zbirko z naslovom Tančine. Knjigo odlikujejo poleg pesnitev tudi številne dodane risbe, za katere je poskrbel Jože Kumer, umetnik, ki se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom in ilustracijo, organizira pa tudi ustvarjalne delavnice in kolonije.

Pričujoča zbirka se tematsko osredotoča na ljubezen. Ta ljubezen je zelo razvejana. Pesnik jo v svojih verzih izpoveduje do Stvarnika, do človeka in do vsega drugega, kar nas obdaja. Z nizanjem številnih svojilnih zaimkov (tvoj mir, tvoja jutra …) in s paralelizmi členov pesnik svojemu bralcu skozi zbirko potrjuje prisotnost in vsemogočnost Stvarnika. Zatrjuje, da je povsod navzoč in da se iz njega rojevajo posameznikove poti in se vanj posameznikove poti tudi stekajo, saj se »Vsak /…/ vrne k tebi, ker na zemlji ni ničesar, /kar bi moglo potešiti naša hrepenenja. /Ti zemljo vrtiš in vodiš naše poti, ustavijo se pri nas samih, /končajo v tebi, ki si edini cilj«. Prav tako je lirski subjekt prepričan, da se človek v svoji nevednosti lahko kadarkoli zateče k Njemu, saj lahko samo in le On odgovori »na vsa zapletena vprašanja, ki si jih zadajam(o) v nevednosti«.

Pesnitve pa se vendarle osredotočajo tudi na človeka, ki v pesnikovem svetu vedno znova hodi v temi in koprni po svetlobi (stalnica Trobiševih preteklih pesniških zbirk). V svoji notranjosti čuti nemir in si – v tem nemirnem sodobnem svetu – želi pomiritve. S simboliko drevesa svojemu bralcu predstavi podobo človeka, ki se je rodil, vzklil, se ukoreninil, zdaj pa sega v višave. Razteza roke in hrepeni po krilih, po svobodi, drugam. Pesniški subjekt se zaveda, da je človek edinstvena oblika v naravi, a hkrati opozarja, da ne edina.

Pesniško zbirko bo zagotovo použil ljubitelj poezije, ki si želi skozi verze stopati po Trobiševi poti naprej, navzgor, k nebu, k svetlobi. V pričujočih pesnitvah bo užival, zaznaval in spoznaval vso pesnikovo resnico, dobroto in pogum.

Manja Žugman

KONCERT V POSTNEM ČASU

V soboto, 30. marca 2019, je bil zvečer ob 20. uri v novomeški stolnici sv. Nikolaja zanimiv glasbeni dogodek, Koncert v postnem času, ki so ga pripravili Kulturno društvo nemško govorečih žena »Mostovi« iz Maribora, Hrvaško kulturno društvo Maribor, Hrvaško kulturno združenje Novo mesto in društvo Kočevarjev staroselcev Občice.

V novomeški stolnici se je zbralo okoli petdeset poslušalcev, ki so prišli na postni koncert z zanimanjem poslušat čudovito baročno glasbo, ki so jo mojstrsko izvajali: Tjaša Drovenik, ki je igrala na orgle, violinistka Tamara Bakardžieva, altistka Barbara Juteršek in basist Marko Mandir. Koncerta se je udeležil tudi novomeški škof msgr. Andrej Glavan, obiskovalci koncerta pa so vsako izvedeno skladbo nagradili z navdušenim ploskanjem. Nastopajoči gostje so zaigrali in zapeli pet daljših baročnih skladb Nicolausa Bruhnsa (1665–1697), Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Johanna Baptista Josepha Maximiliana Regerja (1873–1916). Prireditev so finančno podprli Ministrstvo za kulturo RS, Zvezno ministrstvo za Evropo, integracijo in zunanje zadeve Republike Avstrije, Štajerska deželna vlada in Koroška deželna vlada. Dopoldne naslednjega dne, v nedeljo, 31. marca 2019, pa so glasbeniki nastopili v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru.

 

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

Marko Vidojković je svojo knjigo RES VAM HVALA predstavil tudi v Novem mestu

 V okviru projekta Pisateljske rezidence srbski pisatelj, kolumnist, družbeni aktivist, protestnik in glasbenik Marko Vidojković iz Beograda ta mesec gostuje po Sloveniji. Knjiga Res vam hvala, ki jo je leta 2017 izdala beograjska založba Laguna, je doživela že osem ponatisov, prodanih pa je bilo več kot 20.000 izvodov.

Marko Vidojković je v torek, 26. marca 2019, zvečer v knjigarni Goga v Novem mestu predstavil svojo knjigo, ki je lansko leto izšla tudi v slovenskem prevodu. Pogovorni večer je povezoval Erik Valenčič, neodvisni raziskovalni novinar in avtor različnih oddaj. Na dogodku se je zbralo okoli trideset ljudi.

Marko Vidojković (1975) je eden najbolj branih srbskih pisateljev,
čigar ustvarjanje je pogosto zaznamovano s kritičnim
presojanjem aktualnega političnega in družbenega stanja. Na začetku pogovora je avtor predstavil svojo mladost, ki ni bila lahka. Po končanem študiju na pravni fakulteti je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja začel pisati prozo, krajše zgodbe. To je bilo v času vladavine Slobodana Miloševića, v času, ko so mladi protestirali na ulicah Beograda, prav tako kot sedaj protestirajo proti Aleksandru Vučiću …

Marko Vidojković je najprej začel pisati avtobiografske romane, ki so bili simbolično realistični, kasneje pa je začel pisati knjige, s katerimi je kritiziral družbene razmere v Srbiji. Dejal je: »Kadar piše, ne razmišlja, kaj piše, ko pa sanja, sanja resničnost …«

Njegova dela so jezikovno in stilno dostopna, razumljiva in zabavna. V knjigi Res vam hvala špekulativno razpreda misli, da Jugoslavija ni nikoli razpadla. Piše o socializmu, nacionalizma in krvave vojne na začetku niti ne omenja. Kasneje pridejo streznitev, sovraštvo in smrt … Začne se pravi politični triler, ko Jugoslavija razpade.

(Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija)

Ali je splošna kolektivna apatija članov v KDSŠ priložnost za spremembe?

Razmišljanje ob zadnjem občnem zboru KDSŠ

V torek zvečer, 19. marca 2019, je bil v Knjižnici Mirana Jarca 2. občni zbor KDSŠ. Društvo je imelo 31. decembra 2018 vpisanih 63 članic in članov, občnega zbora pa se je udeležilo enajst ljudi. Svojo odsotnost so pisno opravičili samo trije člani. Navkljub skromni udeležbi je bil občni zbor izpeljan profesionalno in zakonito, v skladu z določili statuta. Predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj se zaradi sočasne otvoritvene slovesnosti odmevne razstave v Galeriji Krka v Novem mestu občnega zbora ni mogel udeležiti.

STANJE DUHA NA RAVNI DRUŠTVA

Že v naslovu tega prispevka, ki noče biti zgolj suhoparno poročilo o dogajanju na zboru, sem zapisal, da gre za razmišljanje. Dejstvo je, da me obstoječe razmere na vseh ravneh dejavnosti društva naravnost silijo k odkritemu in kritičnemu razmisleku, kaj je vendar narobe, da se je 2. občnega zbora KDSŠ udeležilo samo enajst (11) članic in članov. Na zboru, ki je ves čas potekal v prijateljskem in sproščenem vzdušju, sem odkrito spregovoril: »Če je Franci Koncilija vzrok morebitnega tihega bojkota in obstoječega pasivnega stanja med članicami in člani KDSŠ, če je Franci Koncilija moteč ali celo zaviralni element splošnega razvoja društva, sem za dobrobit KDSŠ pripravljen takoj odstopiti.« Povedati moram, da navkljub svoji nagnjenosti k individualističnemu pristopu reševanja nalog in projektov doslej nisem še nikoli zavrnil katere koli pobude ali predloga članov, ker je sploh ni bilo. Vrata društva so bila in so še vedno odprta sleherniku, ki je pripravljen delovati ne samo na konceptualnem področju, ampak tudi na vseh drugih ravneh delovanja društva v najširšem pomenu besede kultura. V KDSŠ imamo poleg literatov in pesnikov tudi enega (1) akademika, deset (10) doktorjev znanosti, štiri magistre in devetnajst (19) članov z univerzitetno izobrazbo, kar skupaj predstavlja izredno močan intelektualni naboj oziroma več kot polovico vseh članov in članic, pa se nič ne dogaja, da ne omenjam še drugih nadarjenih članov, ki tudi niso dejavni. Ob tem se mi nehote vsiljuje pesem našega Prešerna, ki je o svojem najljubšem in spoštovanem prijatelju, mentorju in poliglotu Matiji Čopu, zapisal:

»V Ljubljani živi dihur,

ki noč in dan prebira knjige

a od njega ni nobene fige.«

Razumljivo je, da je podobnost vsebine te Prešernove pesmi z obstoječimi razmerami na področju ustvarjalnosti v našem društvu zgolj slučajna. Pa vendar, kdor more, naj razume!

ZAKLJUČEK

Spoštovane članice in člani KDSŠ, želim, da vas tole moje odkrito razmišljanje prebudi iz neke otopelosti in obrobnosti v smislu ustvarjalne dinamike večine med vami. Opogumite se in podajte pobude ob hkratni pripravljenosti prevzeti tudi vodenje in organizacijo kakšnega projekta. Iz kroga vaših znancev in prijateljev povabite koga, da se nam pridruži in včlani v naše društvo. Redno plačujte članarino in se poistovetite z ideali KDSŠ. Samo tako bo KDSŠ postal še prepoznavnejši v Novem mestu in širše. Nekje sem prebral, da človek podarja drugim, kar nosi v sebi. Kako ljudje to podarjanje sprejemajo, pa je že povsem drugo vprašanje.

Na koncu se zahvaljujem Suzani Krvavici, Danici Rangus, Darji Peperko Golob, Marinki M. Miklič, Rezki Povše, mag. Franciju Bačarju, Marku Klincu, Alojzu Župančiču in Lojzetu Podobniku, da so bili solidarni do društva in so se udeležili 2. občnega zbora. Pesnik Oton Župančič je v nekem govoru zapisal: »Ljubite Prešerna!« Jaz pa vam pravim: »Zaljubite se v KDSŠ in postanite aktivni člani društva na način, ki vam najbolj ustreza in si ga sami izberete.«

Hvala in vse dobro vam želim.

(Fotografije: Marko Klinc)

Franci Koncilija

NA 39. MEDNARODNEM KNJIŽNEM SEJMU V PARIZU RAZSTAVLJAJO TUDI SLOVENCI

V Parizu so v petek, 15. marca 2019, na Porte de Versailles odprli 39. Mednarodni knjižni sejem. Na sejmu se na 391 stojnicah predstavlja 1200 razstavljavcev iz 50 držav, skupaj pa kar 3900 avtorjev. Letos se sejma prvič z nacionalno stojnico udeležuje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. V času sejma pričakujejo 165 tisoč obiskovalcev.

Letošnji sejem v Parizu prvič programsko izpostavlja bogastvo in raznovrstnost literarne dediščine stare celine. V središče postavlja Evropo kot regijo in ključno vlogo pisateljev, intelektualcev pri ustvarjanju odprte in pluralne Evrope. Letos ima častno mesto med mesti Bratislava, posebni gost pa je sultanat Oman. Lani je bila to Rusija. Slovenija se predstavlja v okviru Evropskega paviljona, pri stojnici K114. Edicija Društva slovenskih pisateljev Litterae Slovenicae tujo javnost že od leta 1963 seznanja s sodobno slovensko književnostjo in kulturo, temelji pa na izdajanju reprezentativnih proznih, pesniških, dramskih in esejističnih del uveljavljenih slovenskih avtorjev in avtoric različnih generacij, tako v tujejezičnih kot v dvo- ali večjezičnih izdajah. Tako se Knjižnega sejma v Parizu v organizaciji Društva slovenskih pisateljev udeležuje tudi pisateljica in romanistka Katarina Marinčič, ki bo predstavila francoski prevod kratkih zgodb O treh, ki je leta 2014 izšel v ediciji Litterae Slovenicae. Zgodbe je v francoski jezik prevedla Florence Gacoin-Marks. To pa še ni vse. Avtorica Katarina Martinčič je skupaj z Agato Tomažič in Lukom Novakom že v petek nastopila na Evropskem odru sejma. Dogodek z naslovom »Kaj pomeni živeti in pisati v slovenščini?« je povezoval Mathias Rambaud, kulturni ataše na Francoskem inštitutu v Sloveniji, ki je tudi pisatelj. Na pariškem sejmu so nastopili še Brina Svit, Svetlana Slapšak, bosanski pisatelj Velibor Čolić, pa Orhan Pamuk in številni drugi.

(Vir: Večer, fotografije so s spleta)

Franci Koncilija

PRED 140 LETI SE JE RODIL SLOVENSKI PESNIK JOSIP MURN – ALEKSANDROV (1879–1901)

Josip Murn se je rodil 4. marca 1879 v Ljubljani, kot nezakonski otrok. Njegova mladost je bila težka, saj mu je mama kmalu umrla, sam pa je živel v pomanjkanju in hudi revščini, ki je precej pripomogla, da je mnogo prezgodaj umrl zaradi jetike v ljubljanski Cukrarni, kakor številni drugi mladi kulturni ustvarjalci. V Cukrarni je prijateljeval z Dragotinom Kettejem, Ivanom Cankarjem, Otonom Župančičem in drugimi. Letošnjega 4. marca je minilo 140 let od njegovega rojstva.

Murn je eden glavnih predstavnikov moderne ter sodobnik Cankarja, Ketteja in Župančiča. Za časa svojega življenja ni bil poznan, danes pa njegova dela štejemo med najpomembnejše stvaritve slovenske književnosti. Pesmi je objavljal v mladinskem časopisu Dijaške vaje, kasneje pa v Angelčku, Vrtcu, Slovenskem narodu in Ljubljanskem zvonu. Njegove pesmi so bivanjske, osebnoizpovedne, razpoloženjske, le malo je ljubezenskih, ki so bile namenjene Almi Souvan. Tematika je pogosto kmečka, motivi pa so iz narave. Poleg pesmi je pisal tudi razpoloženjske črtice, pripovedne spise, pripovedne in priložnostne pesmi, fragmente in nemške pesmi, opeval pa je tudi svetnike. Njegove pesmi zaznamujejo brezdomstvo, tujstvo, hrepenenje, melanholija, revščina, duševna osamljenost, odtujenost in slutnja smrti, kar odraža njegovo nagnjenje k pesimizmu in duševnemu nemiru. Težilo ga je dejstvo, da je nezakonski otrok, za katerega se mati ni brigala.

V časniku Dnevnik je Uroš Zupan kot avtor prispevka »Zgubljena kmečka tišina« ob 140-letnici Murnovega rojstva zapisal:

»V pesnike vstopamo skozi posamične pesmi. Za vstop je velikokrat odgovorna literarna veda, literarna veda, ki živi v izobraževalnem sistemu«. Pesnik Dane Zajc pa je o Murnu kot človeku in pesniku zapisal: »Smrt je zelo pohitela z njim. Varovala ga je zase. Strah ga je bilo pred njo, tudi groza ga je bilo pred svojo edino zvesto spremljevalko. Saj ni bil hrast, bil pa je samotni trs … Poznal je pota polhov, skrivnosti semen, obredja letnih časov, skrivnosti polja. Taki, ki zaidejo v kakšno polje, zaslišijo kakšen njegov verz, kot bi jim ga prišepetala zgubljena kmečka tišina.«

Zapuščen od vseh je Josip Murn – Aleksandrov umrl 18. junija 1901 v ljubljanski Cukrarni, na isti postelji kot dve leti prej Dragotin Kette. 

(Vir: Wikipedija in Dnevnik, fotografiji sta s spleta)

Franci Koncilija

Nebo, nebo
Nebo, nebo
in neskončna, brezmejna ravan!

Pijano oko
žari in iskri
in vpija ta svet prostran.

Horizont molči.
Od neba sem mrak hiti …
Le še tam iz daljave
v te proste širjave
brezmejno prost nekdo beži.

Pomladanska slutnja
Pomladanska slutnja
k nam v deželo gre,
zdravo, Bog in sonce,
gora in poljé! 

O vas vedo ptice,
lahno žvrgole,
noči vedo tople,
sivi somrak ve.

O vas vedo bilke,
v log devica spè,
tam za logom, v polju
vsa ko mak cvetè!