Arhiv Značk: predstavljeno

SLOVENSKA KNJIGA, TE SPLOH ŠE KDO BERE?

Na 35. Slovenskem knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu je vsak dan burno in pestro. Veliko obiskovalcev, ki so si sejem ogledali, pa žal ne pozna zatečenega stanja v bralni kulturi, ki je, milo rečeno, bedno.

Znano je, da bo vlada RS s predlogom novele zakona z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij z 9,5 % znižala na 5 %, kar je že junija podprlo vseh 90 poslancev. Državnemu zboru pa se je za izglasovanje novele na odprtju sejma zahvalil tudi premier Šarec, ki je na otvoritveni slovesnosti med drugim zelo optimistično dejal: »Brati knjige pomeni v njih videti kdaj tudi tisto, česar danes še ni tukaj, pa se zna zgoditi, brati knjige pomeni se izobraževati in ohranjati lepo besedo, predvsem pa brati pomeni ceniti lastni jezik in spoznavati druge jezike.« Govor je bil, milo rečeno, čuden, saj je Šarec dajal vtis, kot da sploh ne pozna zadnje nacionalne raziskave, ki so jo naslovili Knjiga in bralci VI (KiB 6). V tej raziskavi nedvoumno jasno piše, da več kot polovica Slovencev na leto ne prebere niti ene knjige, tudi elektronska knjiga se pri nas sploh še ni uveljavila. Večina ljudi raje kaj prebere v angleškem jeziku.

Ja, pa še to! V Sloveniji letno prodajo pet parov čevljev na prebivalca, a le dve knjigi. Večina pač ne ve, da dobra knjiga ponese človeka bistveno dlje kot še tako izvrstna obutev.

Dejstvo je, da je v Sloveniji v relativnem kratkem času ugasnilo več založb: Prešernova družba, Vale Novak, Nova revija, Tuma, nazadnje še ena osrednjih kakovostnih, založba Modrijan …

Narod, še posebej tako majhen, kot je slovenski, ne bo preživel brez slovenske knjige! V časniku Delo so zapisali, da Slovenci postajamo družba, ki ne bere knjig, hkrati pa minister Pikalo mimo slavistične strokovne javnosti pospešeno uresničuje za usodo slovenskega jezika uničujoč projekt: pouk in predavanja tako na slovenskih gimnazijah kakor tudi na univerzah v angleškem jeziku!

Viri: Večer, Dnevnik, Delo, Primorske novice, fotografije pa so s spleta.

 

Zbral in uredil: Franci Koncilija

SLOVENSKI TEDEN LITERATURE NA DUNAJU

V okviru sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019/2020 je bil na Dunaju od 4. do 8. novembra 2019 Slovenski teden literature. Pripravili so ga Javna agencija za knjigo, Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji Skica in slovensko veleposlaništvo. V ta namen je bil na sporedu vse dni bogat kulturni program. Ob tej priložnosti so v preddverju Osrednje knjižnice na Dunaju odprli razstavo Slovenska ilustracija 1976–2019. Takrat je bil tudi otvoritveni koncert s pesmimi Anje Štefan, sledila je otroška delavnica z Davidom Kranjčanom in Žigo X Gombačem, vrhunec dogajanja pa je bil v četrtek, 7. novembra, ko je na knjižnem sejmu Buch Wien kar trikrat v enem dnevu nastopil priljubljeni slovenski literat Drago Jančar.

Z novimi nemškimi prevodi svojih knjig so v okviru Slovenskega tedna kulture v četrtek, 7. 11. 2019, na Dunaju nastopili Drago Jančar, Aleš Šteger, Mojca Kumerdej in Mirt Komel. Najprej je na tem večeru Drago Jančar predstavil svoj s kresnikom nagrajeni roman In ljubezen tudi, ki se dogaja med drugo svetovno vojno, med okupacijo nacistične Nemčije, v brutalnem vojnem času. Jančar je povedal, da se je »težko odločil za tak naslov romana, ker je bilo o ljubezni že veliko napisanega. Vendar roman govori o tem, da se tudi ljubezen utrudi, tako kot življenje, še posebej v vojnih razmerah …« Roman, katerega naslov se v prevodu glasi Wenn die Liebe ruht, je v nemščino prevedla Daniela Kocmut. V nadaljevanju je Aleš Šteger predstavil svoj umetniški projekt Na kraju zapisano, Mojca Kumerdej pa je predstavila z malo Prešernovo nagrado ovenčani roman Kronosova žetev. V petek, 8. novembra, pa je o svoji knjigi Pianistov dotik spregovoril še pisatelj in filozof Mirt Komel. Slovenski teden literature na Dunaju seveda ni minil brez znanega pisatelja slovenskega rodu Florjana Lipuša, ki je lani za svoj roman Gramoz (nemško Schotter), ki je izšel ob njegovi osemdesetletnici, kot prvi Slovenec prejel veliko avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko kulturno priznanje.

Viri: Delo, Večer, Dnevnik, fotografije pa so s spleta

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

SLOVENSKA MATICA na 35. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU

SLOVENSKA MATICA na 35. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU


sreda, 27. november 2019, 9.0010.00

Debatna kavarna, Cankarjev dom

Valentin Vodnik Izbrani spisi

Ponatis Vodnikovih Izbranih spisov ob 200-letnici njegove smrti

Gost: dr. Miklavž Komelj


sreda, 27. november 2019, 10.0011.00

Debatna kavarna, Cankarjev dom

Spregledani literarni biser Ivanke Hergold

Ob ponatisu romana Nož in jabolko

Gosta: Marko Kravos, doc. dr. Igor Škamperle


sreda, 27. november 2019, 15.0016.00

Forum, Cankarjev dom

Antigona 20. stoletja

Predstavitev Anouilhove Antigone

Gosti: Aleš Berger, Janez Pipan, Matic Kocijančič


četrtek, 28. november 2019, 12.0013.00

Forum, Cankarjev dom

Lirično srečanje z Branetom Senegačnikom

Ob izidu Senegačnikovih pesmi Pogovori z nikomer in začetku izhajanja nove pesniške zbirke Mozaiki

Gosta: doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Alen Širca


četrtek, 28. november 2019, 17.0018.00

Debatna kavarna, Cankarjev dom

Brazgotine zla in vojne

Ob prevodu romana Brazgotine Claudia Magrisa

Gosta: prof. Veronika Brecelj, Marko Sosič


petek, 29. november 2019, 11.0012.00

Forum, Cankarjev dom

Zgodovina gledališke dejavnosti v Trstu

Predstavitev monografije Slovensko gledališče v Trstu. Od začetkov do današnjih dni. 1848-2018.

Gosti: dr. Bogomila Kravos, dr. Aleš Gabrič, mag. Mojca Jan Zoran


petek, 29. november 2019, 15.0015.30

Forum, Cankarjev dom

Srečanje s srbskim pisateljem Aleksandrom Gatalico

Ob slovenskem prevodu romana Nevidni, ki ga je podprla fundacija Traduki

Gost: Aleksandar Gatalica


sobota, 30. november 2019, 11.0012.00

Dvorana M3,4, Cankarjev dom

Pogovarjamo se o evtanaziji

Ob izidu raziskave o evtanaziji dr. Matjaža Zwittra

Gosti: prof. dr. Matjaž Zwitter, dddr. Andrej Pleterski, prof. dr. Edvard Kovač, prof. Janez Stergar


sobota, 30. november 2019, 13.0014.00

Forum, Cankarjev dom

Slovenska Istra

O največjem knjižnem projektu Slovenske matice v zadnjem desetletju – raziskavi naravoslovnih in družbenih karakteristik pokrajine med Slavnikom in Trstom

Gosti: prof. dr. Vesna Mikolič, prof. dr. Jernej Pavšič, akademik prof. dr. Matija Gogala, mag. Andrej Seliškar


sobota, 30. november 2019, 17.3018.00

Forum, Cankarjev dom

Pesniški opus dr. Ericha Prunča

Ob izidu Prunčevih zbranih pesmi Tihožitja in Besi

V sodelovanju z Mohorjevo založbo Celovec

Gosti: akademik prof. dr. Matjaž Kmecl, dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik, prof. Janez Stergar

JUBILEJNO, 65 LETNO DELOVANJE KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, JE TUDI V ZNAMENJU KULTURE

V letošnjem jubilejnem Krkinem letu je predsednik uprave ter generalni direktor Krke Jože Colarič že večkrat poudaril, da so generacije inovativnih in ustvarjalnih sodelavcev v 65-letni zgodovini Krki omogočile zrasti v eno najuspešnejših generičnih farmacevtskih podjetij. Vsa leta svojega obstoja so imeli v Krki posluh tudi za kulturo in umetniško ustvarjanje. Tako ni naključje, da so se ob jubileju poklonili tudi umetnosti.

    

V počastitev Krkinega jubileja so na prvem slavnostnem Krkinem klavirskem koncertnem večeru, ki je bil v četrtek, 21. novembra 2019, nastopili mednarodno priznani slovenski pianisti Dubravka Tomšič Srebotnjak, Tatjana Ognjanovič in Tomaž Petrač. Na povsem novem koncertnem klavirju Steinway & Sons so zaigrali skladbe treh velikanov svetovne klasične glasbe: Beethovna, Rahmaninova in Chopina.

   

Ta vrhunski glasbeni dogodek je bil hkrati tudi uvod v Krkine klavirske koncertne večere, s katerimi med drugim Krka stopa naproti tako nadarjenim mladim učencem in dijakom glasbenih šol kot tudi študentom glasbenih akademij, ki jim bo v prihodnje omogočila, da svoje znanje predstavijo širšemu občinstvu. Z nastopi jim bo Krka pomagala razvijati talent in ambicije ter vztrajnost in pogum, ki so, tako kot v podjetju, v glasbeni karieri bistveni dejavniki za doseganje vrhunskih rezultatov.

Kultura je že 65 let trajni element Krkinega poslovnega razmišljanja. Jubileju so se tako že spomladi poklonili z odkritjem skulpture Krkine deklice z rastočo knjigo, ki stoji pred najsodobnejšo tovarno trdnih farmacevtskih izdelkov Notol v Novem mestu. Tudi novi koncertni klavir Steinway & Sons na poseben način pooseblja Krkino tradicijo, ki se kaže v inovativnosti in nenehni težnji k odličnosti na vseh področjih delovanja. V Krki se zavedajo, da so mlade generacije tiste, ki bodo s svojim znanjem, nadarjenostjo, trdim delom in vztrajnostjo ter ob pomoči staršev in mentorjev iskale odgovore na vprašanja sodobnega časa in pomembno prispevale k razvoju družbe. Prav zato bo Krka tudi v prihodnosti še posebej podpirala projekte in ustanove, ki v ospredje postavljajo delo z mladimi.

Fotografije in besedilo za medije je posredovala Simona Gorjup, pomočnica vodje, Služba za odnose z javnostmi.

PREDSTAVITEV ŠALIJEVE MONOGRAFIJE NA SLOVENSKI MATICI V LJUBLJANI

 V torek, 12. novembra 2019, ob 11. uri je bila v prostorih Slovenske matice v Ljubljani, ki objavlja dela slovenskih književnikov, tiskovna konferenca, na kateri so predstavili monografijo o Novomeščanu, pesniku in prevajalcu Severin Šali. Popotnik, zaljubljen v življenje, ki jo je izdalo Kulturno društvo Severina Šalija (KDSŠ). Poleg številnih pesniških zbirk, ki so jih napisali večinoma člani KDSŠ, je to že druga pomembna monografija, tokrat o Severinu Šaliju, po katerem se društvo tudi imenuje. Monografijo so izdatno finančno podprli: Krka, tovarna zdravil, MO Novo mesto in Slovenska matica.

Prof. FRANCE PIBERNIK

Avtor monografije prof. France Pibernik je Severina Šalija (1911–1992) osebno poznal in z njim prijateljeval, zato je vse, kar je napisal o njem, zelo avtentično. Pri zbiranju gradiva Pibernik ni imel težav, saj bilo veliko gradiva na voljo v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, v reviji Dom in svet, v intervjuju s Šalijem, ki ga je napisal Ivan Gregorčič iz Šentruperta, ter pri pesnikovih potomcih in svojcih. Povedal je še, da je Severin Šali s svojim prvencem, zbirko Slap tišine iz leta 1940, vnesel v takratni literarni slovenski prostor, ki je bil nabit z modernizmom, čisto liriko, s katero je navduševal predvsem mlajše pesnike. Ker je med vojno neumorno ustvarjal in s tem kršil kulturni molk, ki ga je zapovedala Osvobodilna fronta (OF), je po letu 1945 postal zamolčan, pozabljen in na rob odrinjen kulturni ustvarjalec. Rehabilitiral se je šele z aktivnim prevajanjem ruske literature, kasneje pa je prevajal dela avtorjev iz Jugoslavije. Na koncu je prof. Pibernik poudaril, da je monografije vesel, saj ni veliko slovenskih kulturnikov, ki imajo monografijo.

  

Dr. MARIJAN DOVIĆ

Urednik monografije dr. Marijan Dović pa je poudaril, da je France Pibernik v svoji klasični literarno-zgodovinski študiji Severin Šali: Popotnik, zaljubljen v življenje »zajel celoto Šalijeve življenjske in umetniške poti oziroma njegovega razvoja«. Pibernik se je dela pri knjigi lotil z veseljem, ker je pesnika tudi osebno poznal, o njem pa je bilo na voljo izjemno veliko gradiva. Šalija je v knjigi predstavil kot pesnika, urednika in prevajalca. V monografiji so objavljene tudi kritike Šalijevih izdaj, na založbi pa so zanjo pripravili obsežno Šalijevo bibliografijo, ki jo je napisal dr. Martin Grum in ki sega od mladostnih do posmrtnih objav. Zanimivo je, da so v monografijo vključene tudi Šalijeve neobjavljene pesmi, ki jih je napisal za novomeško skupino Rudolfovo, v kateri je pel in igral njegov sin Cveto Šali. To je pomemben patriotski dodatek, saj je bil Šali močno povezan z znanimi Novomeščani, kot so bili Božidar Jakac, Vladimir Lamut, Marjan Kozina in drugi.  

Prof. dr. JANEZ DULAR in JURIJ KOCUVAN, arhitekt

    

Pri soustvarjanju monografije je igral pomembno vlogo tudi naš rojak in pesnikov sovaščan prof. dr. Janez Dular, ki ni samo opravil odlične lekture celotnega besedila, ampak je avtorju dajal številne pobude in nasvete ter skrbel za prevoze z avtomobilom. Pred leti, ko je slavist in znanec Severina Šalija Jože Zupan na šoli v Šentrupertu poučeval slovenski jezik, je na šoli ustanovil Šalijev kotiček, ki pa dandanes žal ne deluje več. Za oblikovno dovršenost monografije o Severinu Šaliju pa je zaslužen novomeški arhitekt Jurij Kocuvan.

  

ZAKLJUČEK

Po Dovićevih besedah je Severin Šali pomemben predvsem zaradi svojega pesniškega opusa, »v katerem se bralcu razkriva paradigmatska, skorajda stereotipna pesniška figura, namreč občutljivi, ranljivi posameznik, ki nekoliko zasanjano gleda v svet«. Monografija je izšla kot plod odličnega sodelovanja med Slovensko matico in novomeškim Kulturnim društvom Severina Šalija.

Pripravil in fotografiral: Franci Koncilija

ANGELI V MOJEM SVETU

V četrtek, 7. novembra 2019, zvečer je bil v Trdinovi čitalnici v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu že 12. Šalijev večer, kjer je priljubljeni novomeški pesnik in član KDSŠ Smiljan Trobiš predstavil svojo letos že drugo pesniško zbirko, ki jo je naslovil »Angeli v mojem svetu«. Zbirko je Trobiš posvetil svoji bolni sestri invalidki Justini – Tinci, o kateri je zapisal: »Kdo bi mogel zajeti v pesem vse, kar si? Toplina žari iz Tebe, odličnost in modrost, kakor da zunanjosti ni. In res je ni, ker je preizkušena duša večja od telesa in njegovih pomanjkljivosti …« Na večeru se je zbralo okoli štirideset ljudi, ljubiteljev poezije in kulture v najširšem pomenu besede.

PREDSTAVITVENI VEČER

Uvodoma je Franci Koncilija ob predstavitvi Trobiševe pesniške zbirke vse prisotne v pozdravnem govoru pozval k lepemu doživetju večera, ki naj korenini v občutenju pristnega medčloveškega spoštovanja in dobrote. Potem so sledile recitacije Trobiševih pesmi, ki jih je umetniško bral Tomaž Koncilija, vmes pa je stekel pogovor med moderatorjem Andrejem Špesom in pesnikom Smiljanom Trobišem. Razpletala sta misli o Trobiševem ustvarjalnem pesniškem opusu, odnosu človeka do tega sveta in eshatoloških razsežnosti bivanja, o Trobišu, ki piše pesmi za sebe in iz sebe, o minevanju in smislu človeškega življenja, ki je že od stvarjenja sveta usmerjeno v ontološko bivanje. Med branje pesmi in pogovore avtorja in moderatorja pa so bile vpete glasbene točke nadobudnih in nadarjenih mladih glasbenikov, violinistke in kitarista, otrok Andreja Špesa.

 

KRITIČNI PREGLED PESNIŠKE ZBIRKE ANGELI V MOJEM SVETU

Recenzijo Trobiševe pesniške zbirke so napisali kar trije imenitni gospodje: Andrej Špes, dr. sc. Stanislav Matičič in predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj. Takole so zapisali:

Uvod v pesniško zbirko je napisal pesnikov prijatelj Andrej Špes in v njem še posebej poudaril, »da so te pesmi in zapisi namenjeni posameznim osebam iz Smiljanove notranje globine spoštovanja in hvaležnosti, da so del njegove življenjske poti. Zato ni čudno, da Trobiš svoje bližnje, prijatelje in spremljevalce, vključno s svojo sestro Tinco, preprosto imenuje angeli.«

Svoje vtise ob najnovejši pesniški zbirki Smiljana Trobiša je zapisal tudi njegov prijatelj, teolog dr. sc. Stanislav Matičič, nekdanji kapiteljski vikar v Novem mestu. Matičič je zapisal: »V vrtincih življenja pesnik najde primere polne življenjske tragike, kljub vsej vsakdanjosti. Tudi tu, brez izjeme, je njegovo upanje, ki ne osramoti (Rim 5,5), in mir duše, ki nikoli ne ugasne.« Na koncu svojega razmišljanja o zbirki Matičič še zapiše: »Zbirka pomeni obogatitev duše za vsakogar, ki se ob njej pomudi s srcem in vdanim sprejemanjem. Da, tudi poslušanje je modrost sama po sebi.«

Naš predsednik akad. prof. dr. Milček Komelj pa je o knjigi zapisal: »Angeli v mojem svetu Smiljana Trobiša so knjiga svetlobe, upanja in modrega zrenja krhkega človeka, ki podobno kot starodavni puščavniki in modreci skuša pozabiti na svoj jaz in se radostno vdano prepušča vsemu, kar je. Pesnik je v svojih verzih zazrt v transcendentalnost skozi osebno doživljajsko izkustvo, utemeljeno na krščanskem prepričanju. Ko se ga polasti nemir ali se ga dotakne bolečina, vse potrpi s čistim srcem in se spokojno napolni z mirom; v nočeh se prepušča upanju jutra in vidi celo v biblijskem človekovem izvirnem padcu le ›srečni greh‹, kajti vsakršna nesreča naj bi mu bila tuja, ker zmore dojeti v vsem le izraz višje previdnosti in nežno blagost božjega odpuščanja!«

Na koncu 12. Šalijevega večera je sledilo veselo kramljanje med udeleženci ob prigrizku in odlični pijači.

 Fotografija: Marko Klinc

Pripravil: Franci Koncilija

LJUBEZEN, VEČNA KOT KAMEN

Društvo likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpture je v torek, 5. novembra 2019, ob 18.00 uri zvečer v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprlo razstavo kamnitih skulptur, ki je posvečena 170. obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna, ki smo jo proslavili že 8. februarja letos. Na ta način so ustvarjalci – kiparji – v kamen vklesali večno ljubezen Franceta Prešerna do naše meščanke in njegove muze Julije Primic, ki je pokopana na pokopališču v Šmihelu. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 3. decembra letos, se je zbralo okoli sto ljudi.

 

V avli Kulturnega centra Janeza Trdine je društvo Skulpture pripravilo bogat in raznovrsten kulturni program. Zbrane udeležence je najprej nagovorila voditeljica večera Sandra Hrovat, ki je k mikrofonu povabila Jožo Miklič, ki je predstavila svoj intelektualni razmislek o ljubezni do umetnosti in kiparstvu. V nadaljevanju programa je v imenu vseh nastopajočih spregovoril skladatelj prof. Aleš Makovac, ki je poudaril, da brez Jožice in Rudija ŠkofaOpere večne ljubezni JULIJA, ki jo je Makovac napisal, zagotovo ne bi bilo. Avtor besedila pa je ddr. Igor Grdina. V glasbenem delu večera sta nastopili sopranistki Kristina Kastelic in IrenaYebuah Tiran, pesnik Novomeščan Smiljan Trobiš pa je prebral nekaj svoje priložnostne poezije. Sledila je umetniška predstavitev trinajstih avtorjev skulptur v kamnu, ki jo je podal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Svoje razmišljanje je naslovil Dotik lirike v kamnu.Na koncu je povedal, da so bili avtorji skulptur tudi tokrat dosledno zvesti kamnu, temu plemenitemu trdemu gradivu, ki zahteva skrbno in dolgotrajno obdelavo. Sledilo je prijetno druženje številnih ljubiteljev kulture, še posebno kiparstva.

      

Fotografija: Franci Koncilija

Pripravil: Franci Koncilija

PODELITEV NAHTIGALOVIH PRIZNANJ NA AKADEMSKEM VEČERU

Društvo Dolenjska akademska pobuda (DAP) Novo mesto vsako leto pripravi akademski večer, kjer podelijo Nahtigalova priznanja, na srečanje pa povabijo tudi kakšno zanimivo in pomembno osebnost. Tako je bilo tudi letos. V ponedeljek, 28. oktobra 2019, ob 17.00 je Društvo DAP skupaj z Mestno občino Novo mesto v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu na akademskem večeru podelilo Nahtigalove nagrade za leto 2019, za raziskovalna dela in druge dosežke iz časovnega obdobja 2014 do 2018. Po tem dogodku pa je okoli 60 udeležencev nagovorila gostja večera,  evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc. Akademski večer je finančno podprla MO Novo mesto.

  

UVOD

Uvodoma je predsednik društva prof. ddr. Janez Usenik pozdravil vse prisotne in izrazil veselje, da so po šestih letih ponovno oživili podelitev Nahtigalovih priznanj. V nadaljevanju pa je napovedovalka na kratko predstavila Novomeščana akad. prof. dr. Rajka Nahtigala, rednega člana Akademije znanosti in umetnosti (SAZU), soustanovitelja Univerze v Ljubljani,doktorja slovenistike, prvega dekana Filozofske fakultete in predavatelja v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu, po katerem se priznanja tudi imenujejo.

Z Nahtigalovimi priznanji želita društvo DAP in Mestna občina Novo mesto mlade spodbujati k posamičnemu in skupinskemu raziskovalnemu delu na področju raziskovalnega in mentorskega dela z mladimi, hkrati pa dvigovati raziskovalno raven kulture na področju Dolenjske, Posavja in Bele krajine.  

  

NAHTIGALOVA PRIZNANJA

Na razpis Sveta Nahtigalovih priznanj, ki ga uspešno vodi izr. prof. dr. Blaž Rodič,ki je priznanja tudi podelil, je v roku prispelo sedem predlogov, svet pa je soglasno izbral naslednje štiri:

Dr. Blaž Rodič

Prvo bronasto Nahtigalovo priznanje v kategoriji Raziskovalno delo mladih je prejela doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše za doktorsko disertacijo »Vpliv dejavnikov socialnega kapitala na inovacije v turistični dejavnosti«.Doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše je zaposlena na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji na Sevnem, njena doktorska disertacija pa je prva v Sloveniji, ki odpira povsem nov pogled na inoviranje na področju turizma. Model nakazuje možnosti za vključevanje socialnih akterjev in predstavlja strateško podporo izrabi inovacijskih potencialov na področju turizma.

  

Drugo Nahtigalovo priznanje je prejela mag. Branka Klemenčič, prof. z Gimnazije Novo mesto v kategoriji Mentorsko delo z mladimi ter za uspešno mentorsko delo z dijaki gimnazije, in sicer za»Dolgoletno mentoriranje mladih na področju farmacije, medicine in kemije«.O uspešnosti njenega dela pričajo odlično sodelovanje Gimnazije Novo mesto z Institutom Jožef Stefan ter številna slovenska in mednarodna priznanja, ki so jih dijaki prejeli na področju naravoslovja.

Tretjo Nahtigalovo priznanje v kategoriji Raziskovalni dosežki in inovacijsko delo je prejel prof. dr. Riste Škrekovski s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, in sicer za »Raziskovalne in publicistične dosežke na področju matematike«.Dr. Škrekovski se že več kot desetletje uvršča med najuspešnejše slovenske matematike doma in v tujini. Pod njegovim mentorstvom je doktorsko disertacijo pripravilo že sedem študentov. O diskretni matematiki piše in objavlja v prestižnih revijah Journalof Combinatorial Theory,Series B in drugod.

Četrto Nahtigalovo priznanjev kategoriji Priznanje za življenjsko delo pa je prejel doc. dr. Julij Nemanič iz Metlike, za »Življenjsko raziskovalno in izobraževalno delo na področju vinarstva«.Dr. Julij Nemanič je v Sloveniji in tujini izredno priljubljen enolog, prepoznaven pa je tudi na področju vinarstva in v kontekstu razvoja visokošolskega prostora v regiji. Ob znanstvenem delu je aktiven tudi na področju vinske kulture in gastronomije. Kot enolog je že leta 1983 razvil vino rosé, leta 1986 pa je pridelal prvo ledeno vino v Sloveniji. Prejel je tudi visoko francosko priznanje »Vitez nacionalnega reda za zasluge na področju agrikulture«.

    

Na koncu prvega dela akademskega večera se je dr. Julij Nemanič v imenu vseh prejemnikov zahvalil uglednim predlagateljem Nahtigalovih priznanj. Poudaril je, da so priznanja poseben poklon naši kulturni in ekonomski dediščini, DAP pa je s priznanji dokazala, da poleg vsega drugega ceni tudi vinarstvo in pomen vina v prehrani Slovencev.

POGOVOR Z EVROPSKO KOMISARKO mag. VIOLETO BULC

V drugem delu akademskega večera pa je bil pogovor z evropsko komisarko za promet in logistiko, odlično poznavalko teh razmer  v Evropi in v Sloveniji,mag. Violeto Bulc. Pogovor, ki so ga naslovili»Slovenija, logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo«,je povezoval doc. dr. Sašo Murtič.Na začetku pogovora je Sašo Murtič predstavil ta projekt, ki ga v Sloveniji skrajšano imenujemo projekt S4, s štirimi centri, ki so Koper, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, slednje kot stičišče tretje razvojne osi. Projekt je pomemben tudi za potrebe Nata.

   

Ugledna gostja se je najprej zahvalila za povabiloin takoj poudarila, da je Dolenjska, kar se tiče prometne infrastrukture, precej odrinjena na rob dogajanja. Predstavila je pogled EU na Slovenijo, ki ni rožnat, in predstavila devet prometnih koridorjev, ki povezujejo vse članice EU. Pomemben je jadranski koridor, kjer pa dajejo prednost Hrvatom. Bulčeva je opozorila, da EU načrtuje organizacijo prvega mednarodnega srečanja na področju prometne infrastrukture za Balkan, ki bo v Beogradu, kjer bo vključena tudi Slovenija. Brez ustreznega organiziranja in strokovne priprave na to srečanje Slovenija ne bo uspešna.

V nadaljevanju je Bulčeva še povedala, da je na področju prometa v Evropi največji problem ogljično onesnaževanje ozračja. Zato resno razmišljajo do leta 2030 večino tovornega prometa preusmeriti na predhodno posodobljene železnice, druga vozila pa preusmeriti na električni pogon. Zato je modro, da se tudi na Dolenjskem tovorni promet čim preje večinoma preusmeri na železnico. Zato je tako imenovani »zeleni promet« najpomembnejši za nadaljnji razvoj Slovenije in Dolenjske. Časa zmanjkuje!

Sledila je zanimiva in pestra debata, med drugim tudi o propadlem evro-azijskem projektu izgradnje plovnega kanala Ren–Donava–Črno morje in drugega kraka od Beograda po reki Savi navzgor, po Ljubljanici in Vipavi vse do Jadranskega morja, po poti, ki so jo že pred več tisoč leti ubrali znameniti argonavti…Na koncu so vsi udeleženci soglašali z ugotovitvijo, da Sloveniji manjka nacionalni dogovor o vseh problemih, da bomo lahko konkurenčni drugim evropskim državam.

ZAKLJUČEK

Med celotnim dogajanjem na akademskem večeru so za kulturno popestritev poskrbeli glasbeniki iz Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Na violino je odlično igrala Tereza Zupet, njena mentorica je bila Petra Božič, na klavir pa je igrala Eva Zec. V avli Kulturnega centra Janeza Trdine pa je bilo po dogodku prijetno druženje ob izbrani jedači in pijači.

Fotografija: Marko Klinc

Zbral in pripravil: Franci Koncilija

IZŠLA JE MONOGRAFIJA SEVERIN ŠALI. POPOTNIK, ZALJUBLJEN V ŽIVLJENJE

V torek, 15. oktobra 2019, ob 18.00 uri, na 11. Šalijevem večeru, ki je bil v atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, je bila predstavljena dolgo pričakovana monografija o življenju in delu Novomeščana, pesnika in prevajalca Severina Šalija, po katerem društvo nosi tudi ime. Lansko leto smo ob 70. življenjskem jubileju našega predsednika akad. prof. dr. Milčka Komelja izdali monografijo, posvečeno njegovemu ustvarjalnemu opusu, letošnje leto pa je posvečeno spominu na pesnika in prevajalca Severina Šalija.Na predstavitvi se je zbralo okoli devetdeset ljudi, med njimi precej pomembnih osebnosti, kot so predsednik Slovenske matice akad. dr. Aleš Gabrič, predsednik KDSŠ akad. prof. dr. Milček Komelj, Šalijevi prijatelji iz mladosti prof. France Pibernik, prof. Jože Zupan inpesnik Ivan Gregorčič, prof. dr. Janez Dular in prof. dr. Alenka Šivic Dular, dr. Marijan Dović, pa dr. Miha Japelj, dr. Julij Nemanič, predstavnica Krke Ljudmila Kastelec, direktor knjižnice Luka Blažič in drugi…

    

PESTER KULTURNI PROGRAM VEČERA

Na večeru so nastopili tudi znani novomeški glasbeniki, Miro Tomšič in Tomaž Koncilija ter pevca Gregor Strasbergar in Borut Antončič, ki so uvodomapod vodstvom Šalijevega sina Cveta, ki je uglasbil kar nekaj očetovih pesmi, zaigrali in zapeli znano pesem Gorjanska bajka. Do konca prireditve pa so zapeli še pesmi Mornar in Kje je odgovor?.

Francija Koncilije, ki je med drugim občinstvu predstavil tudi svoje prvo srečanje s Severin Šalijem, je po uvodnem pozdravu prebral tudi priznanje Ruske federacije iz leta 1969, ki ga je Šali v Sankt Peterburgu prejel kot priznanje za prevode ruskih pisateljev v slovenski jezik in ki se glasi:

   

PREVOD:

Komite za tisk pri Ministrskem svetu Sovjetske Zvezeter Centralni komite Sindikata kulturnih delavcev nagrajujeta s častnim odlikovanjem Severina Šalija za prevode del sovjetskih pisateljev.

Predsednik Komiteja za tisk                Predsednik CK Sindikata kulturnih delavcev     

(podpis)                                                                                                                               (podpis)                                                                                                          

Sankt Peterburg; 27. junija 1969

  

GOVOR PREDSEDNIKA KDSŠ MILČKA KOMELJA

V nadaljevanju je sledilo prvo središčno dejanje večera, ko je prisotnim spregovoril predsednik Kulturnega društva Severina Šalija akad. prof. dr. Milček Komelj, ki je o avtorju monografije prof. Francetu Piberniku povedal, kakor sledi:

Za nastanek knjige o Severinu Šaliju, po katerem se imenuje novomeško kulturno društvo, je najbolj zaslužen njen avtor, profesor France Pibernik, pobudo zanj pa sta dala in avtorja spodbudila k pisanju pobudnik in duša društva Franci Koncilija in dr. Janez Dular, zato naj v imenu društva vsem, posebno pa prof. Piberniku, izrečem veliko hvaležnost.

  

Šali bi si monografsko predstavitev v Novem mestu več kot zaslužil, tudi če bi društvo ne nosilo njegovega imena, v Pibernikovem opusu pa bi, če bi je ne napisal, knjiga o Šaliju najbrž manjkala. Kot preučevalec književnosti, ki mu je pesnikova generacija in estetika blizu, in kot pravičnik, ki se je še posebej usmeril vrazkrivanje prezrtih ali zaradi političnih okoliščin premalo upoštevanih umetnikov, je bil za tako delo gotovo najbolj poklican, četudi ni Novomeščan, ampak je doma iz Suhadol pri Komendi oziroma iz Kranja, kjer je bil legendaren profesor in je tudi avtor odlično pripravljene Kranjske knjige, ki je izšla pri Slovenski matici.

  

Severin Šali je bil spočetka prištet med najbolj perspektivne slovenske pesnike svoje generacije, mednje ga je uvrstil že Tine Debeljak; bil je že pred vojno upoštevan, tako da je založba Ljudska knjigarna med vojno tudi po Šalijevem priporočilu odkupila rokopis Balantičeve pesniške zbirke Muževna sem steblika; po vojni pa je bil Šalijev tihi glas, ki je pel o skladnosti z zemljo, izročilu, zvestobi do rojakov in o navzočnosti smrti, v neskladju z enosmernimi družbenimi pričakovanji in zato mnogo manj slišen; pozneje pa se je prerajal kot odzven preteklosti, usmerjen v svetlobo večnosti, kozmičnih daljin in sijočih mračin. O tem in o svoji knjigi o njem bo v pogovoru z urednikom knjige dr. Marijanom Dovićem spregovoril profesor Pibernik, sam naj kot Novomeščan le omenim, da je bil vsaj v Novem mestu Šali nepogrešljiv kulturni delavec, pisec prigodniških, a poglobljenih verzov ob obisku Pavla Golie v pričujoči knjižnici ali ob Jakčevem jubileju o slikarjevi zoreči jeseni, napisal je tudi imenitno pesem na čast zgodovinarju Janku Jarcu; že samo pesmi, posvečene Novemu mestu, Krki in spominom na mladost, pa ga uvrščajo med najbolj z našim mestom povezane ustvarjalce, kar je razvidno že iz pripadajočega mu deleža v Novomeški knjigi.

  

Sam se ga spominjam vse od otroštva, ko je prihajal v študijsko knjižnico, bil je na otvoritvah vseh prireditev, tudi v Dolenjskem muzeju, in spomnim se, kako mi je oče večkrat dejal, kakšnega spoštovanja je vreden že s tem, da se je v nadvse težkih razmerah le z lastno prizadevnostjo in talentom dokopal do tolikšne izobrazbe in znanja, s katerim se je izkazoval tudi kot imeniten prevajalec. V srednji šoli smo bili dijaki ponosni, da se je s poetičnim spominskim prispevkom odzval za gimnazijski list Stezice; veljal je za nekakšnega samotnega, tedaj edinega pomembnega in v širši javnosti upoštevanega novomeškega pesnika, četudi ni bil tako razglašan kot najslavnejši novomeški ustvarjalni rojaki, ampak je imel podoben status kot med slikarji vsepovsod dejavni Lamut in se je zdel, ker je dolgo živel v mestu in ga je bilo mogoče srečevati na ulici, že kar nekako samoumeven.

  

Iz otroških let sem si najbolj zapomnil prizor oziroma sliko s Šalijem, ko se je pesnik udeležil izleta Novomeščanov s kamionom na Gorjance in se je, oblit s svetlobo, kar zleknil po košenicah, razprostrl roke in se dobesedno predal stiku z zemljo, tako kot v pesmih, in je ob tem, kot da bi moral to svojo prostodušnost pojasniti, hkrati tudi nekaj navdihnjenega poetično izrekel oziroma vzdihnil o blaženosti v naročju Trdinove narave; sam pa sem ga za spomin takega še narisal, in to slabo, kajti njegovo obličje je bilo, četudi navzven izrazito, tudi zelo zapleteno. S svojo izrazito fiziognomijo in živahno mimiko je bil že na pogled lucidna in hkrati zamišljena osebnost, vselej s cigareto v ustih ali rokah, s katero je bil očitno tako povezan, da je napisal celo pesem Pesnik in cigareta. A pesem je značilno zanj v svojem bistvu filozofska, saj sta v njej pesnik in cigaretni dim pravzaprav eno, in sicer kot trajno vrtinčenje in dogorevanje vsega. Pozneje pa sem ga prav takega srečeval v Ljubljani, vedno v bližini Konzorcija, kjer je bil knjižni urednik, in takega, prijazno zamišljenega in s cigareto, so se ga spominjali tudi njegovi souredniki z Mladinske knjige, od Ivana Minattija ali Janeza Mušiča do Nika Grafenauerja, ki je imel (oziroma ima) v živi zavesti tudi njegove otroške pesmi. Najbolj veselega pa sem ga videl v Trebnjem, ko so predstavljali njegovo pesniško zbirko z Lamutovimi likovnimi prilogami.

Severin Šali je živel v sedanjosti, ki mu jo je zaznamovala vojna, zatopljen v speve rodni zemlji, in se je vedno vračal k prednikom ter ob misli na minljivost zrl v večnost. Kot javna osebnost je bil ujet med časi, ki so ga napovedali kot pesnika, a pozneje zanj dolgo niso izkazovali posluha; zato v širši zavesti svojega časa ni bil dovolj živ, vsaj ne pri mlajših generacijah. V svojem temeljnem dojemanju sveta pa je videti blizu tudi mlajšemu profesorju Francetu Piberniku, ki je prav tako zelo subtilen pesnik, avtor vrste pesniških zbirk, v katerih je s prostim verzom izrazno modernejši, a hkrati spokojno zazrt v arhaično izročilo Ajdovih znamenj in prežet z zaupanjem v večnost, zato je lahko pozneje uredil tudi antologijo Slovenska duhovna pesem.

Tudi njegova poezija zmore biti pastoralno ubrana, podobno kot Šalijeva, saj v njej, v teh jesenskih dneh, naletimo na verze: »Večerne besede žarijo od blizu. / Oči so odprte jesenskim / dobravam in tihim stvarem.« Ko sem nekoč pisal knjigo o Kurentu Franceta Miheliča, v čigar hkrati ekspresivni, fantastični in z realnostjo povezani umetnosti so bile – kot je konstatiral že Jože Javoršek – zajete tudi vse težnje sočasne slovenske poezije, sem lahko sliko Mrtvi gozd najbolje ponazoril s Pibernikovim verzom iz pesmi Usahle daljave:»Bogovi so vodoravni in sonca ne dosežejo.«Vsebino neke fantastične Miheličeve risbe z razdrapanim antropomorfno-totemskim »kažipotom«, ki nikamor ne usmerja, pa najbolje izrekajo Šalijevi verzi iz pesmi Balada o znamenju, v kateri »to čudno znamenje-nestvor« »[N]i Bog ni Demon ni Malik /, je le vsega prvotni lik, / le vseh življenj je pradrevo/ na njem še smrti razcveto.«

O pesnikih, kakršna sta Šali in Pibernik, ki razkrivajo svojo večplastnost v posvečeni tišini, bi lahko s Pibernikovimi besedami dejali: »Hodijo samotniki sami / svojo krhko samoto. / Obrazi obrnjeni vase, / za čeli skriti kažipoti / neizgovorjenih besed.« Ali pa bi lahko neizgovorjene besede v verzu spremenili v izgovorjene besede, ki niso bile dovolj slišane. Ne glede na razlike med njima je France Pibernik osebnost, ki je dihala tudi z izročilom Šalijevega časa, intimno dojemljiva tako za dediščino ekspresionizma, prerojenega z zaupanjem v mistično dojeto stvarnost, ki se je pri Šaliju približalo zemlji in njenim predmetom ter uskladilo v harmonično spevno melodijo, kot tudi za modernejše, bolj sanjsko stkane pesniško-likovne prijeme Jožeta Udoviča, o katerem je Pibernik napisal posebno pričevalno knjigo; uredil pa je tudi njegovo zbrano delo, tako kot še zbrano delo Antona Vodnika, dopolnjeno s sklepno monografijo, in Vladimirja Truhlarja.

Zaradi svojega velikega zanimanja za vse književne izraze od klasičnih do najmodernejših se je Pibernik z veliko inzase značilno potrpežljivostjo že pred desetletji lotil velikega projekta dopisovanj s slovenskimi pesniki, pisatelji in nazadnje še dramatiki, ki jih je znal s svojim raziskovalno-pedagoškim erosom nagovoriti, da so posebej zanj formulirali svoje poglede na lastno estetiko in se predstavili v vseh pogledih. Te dragocene knjige–naslovljene so Med tradicijo in modernizmom, Med modernizmom in avantgardo, Čas romana in Razmerja v sodobni slovenski dramatiki, je lahko zasnoval le dojemljiv profesor, ki je hkrati sam ustvarjalec, med ljubitelji književnosti pa so že dolgopopularne kot dragocen študijski vir in tudi sicer vznemirljivo branje. Iz spoštovanja do svojih predhodnikov je pripravil tudi dokumentarne albume o literarnem zgodovinarju Antonu Slodnjaku, pa tudi Edvardu Kocbeku in Janezu Gradišniku, pripravil je kroniko rojstnega kraja in napisal tudi nekaj proznih avtobiografskih spisov, v času po upokojitvi pa se je s svojim vsestranskim delom že prav neverjetno razmahnil.

Svojih predstavitev književnikov, še posebno manj raziskanih, se profesor Pibernik vedno loteva od fundamenta, s pojasnjevanji življenjepisov, upoštevajoč, da je pozitivizem nujna osnova, a hkrati dopolnjena s stilno analizo in vsebinsko interpretacijo umetnin. Ker se zaveda ustvarjalnega pomena v komunističnih časih nekoč prepovedanega Franceta Balantiča, se je temu pomembnemu ustvarjalcu posvetil z izdajami njegovih pesmi in stvarnimi komentarji, pridružil mu je pesnika Ivana Hribovška, pa prozaiste Franceta Kunstlja, z Dolenjsko povezanega Ludveta Potokarja, Karla Mauserja, Janeza Jalna in druge, približal nam je dunajski krog mladih inteligentov, ki jim je razmah preprečila vojna, in tako je Pibernik do danes postal že kar sinonim za popravljalca krivic, ne da bi se v to načrtno usmeril, ampak so ga k temu nagovorile okoliščine, v katerih se je izkazal njegov občutek za pravičnost. Kljub naklonjenosti tem bolj ali manj prezrtim umetnikom svojih kriterijev namreč ni ideološko prikrajal, zato skuša biti njegovo delo že v osnovi verodostojno. Ko so me nedavno v nekem intervjuju vprašali o današnjem odnosu do nekdaj preveč prezrtih ali zamolčanih likovnih umetnikov, sem moral priznati, da kljub prizadevanjem po spoznavanju zdomskih ustvarjalcev tako temeljito raziskujoče osebnosti, kot je prof. Pibernik, za področje likovne umetnosti Slovenci še nimamo.

Prof. Pibernik se očitno zaveda, da je nujno, da se vključi v razvid naše umetnosti vse ustvarjalce, zato v svojem raziskovalnem opusu upošteva tudi izseljence in politične emigrante; zaznati skuša njihov celoten duhovni razpon in ustvarjalno moč, najpomembnejšim pa se je posvetil z vsemi močmi, tudi zato, da bi lahko ohranil pričevanja, kakršnih se je v pogovorih z mlajšimi sodobniki lotil v že omenjenih knjigah. Uredil je celo vrsto njihovih publikacij, med njimi pesniške zbirke Franceta Papeža in Vladimirja Kosa, in pripravil Antologijo slovenske zdomske poezije, pa tudi slovenske domovinske pesmi, nazadnje doslej pa je pripravil desetletja dolgo nastajajočo knjigo o velikem pisatelju Zorku Simčiču Dohojene stopinje, ki je bila nedavno predstavljena na Slovenski matici; na njej je Simčiča izpraševal novinar Bernard Nežmah, Pibernik je sedel poleg le molče kot živa priča, a je bil ob Simčiču v resnici protagonist, brez katerega knjige ne bi bilo, tako kot ne še marsikaterega spoznanja. O tem, kaj je napisal o Severinu Šaliju, pa bo nocoj med nami spregovoril spoštovani avtor sam. Milček Komelj.

 

POGOVOR O ŠALIJU

Drugo središčno dejanje večera pa je bil pogovor urednika monografije dr. Marijana Dovića z avtorjem prof. Francetom Pibernikom. V sproščenem in zanimivem dvogovoru sta »listala« po Šalijevem življenju, od težkega otroštva, ko je bil pesnik prikrajšan za ljubezen matere, ki ga je takoj po rojstvu zapustila, pa do odraščajočih let, ko je Šali že pesnil prve pesmi. Vrhunec svojepesniške ustvarjalnosti je Šali dosegel pred in med drugo svetovno vojno, ko je bilše posebej pogumen ob nevarnem kljubovanju zapovedi kulturnega molka s strani KPS in OF. Takrat je ustvaril svoje najboljše pesniške zbirke. V obdobju po vojni pa je njegovo življenje zaznamovalo desetletje dolgo življenje brez službe, hkrati pa je tudi zaradi znamenj tedanjega časa začel prevajati ruske pisatelje itd.

SOUSTVARJALCI MONOGRAFIJE

Dragoceno knjigo, monografijo o Severinu Šaliju, je soustvarjalo precej ljudi. Avtor je France Pibernik, urednik dr. Marijan Dović, odlično bibliografijo, pomembno za nadaljevanje raziskovanja Šalijevega ustvarjalnega opusa,je napisal dr. Martin Grum, recenzenta pa sta bila njegova kolega sodelavca na SAZU dr. Matija Ogrin in Luka Vidmar. Slovnični pregled besedila je opravil dr. Janez Dular, rojak iz Straže. Odgovorno delo urednika vključno z izborom likovnih ilustracij, s podnapisi in različnimi dodatki je prevzel in odlično opravil dr. Marijan Dović, pododlično oblikovanje pa se je podpisal novomeški arhitekt in uveljavljeni oblikovalec Jurij Kocuvan. Izdajatelj knjige je Kulturno društvo Severina Šalija v sozaložništvu s Slovensko matico, zanju pa odgovarjata Franci Koncilija in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Fotografiral je Marko Klinc

Pripravil: Franci Koncilija

PRVI NOVOMEŠKI IN SLOVENSKI GOSPEL FESTIVALV PETEK, 11., IN V SOBOTO, 12. OKTOBRA 2019

Začetek prvega novomeškega in slovenskega gospel festivala, ki so ga nekateri poimenovali tudi Zborovski festival črnske duhovne glasbe, je bil v petek, 11. oktobra 2019,ob 20. uri zvečer v nabito polni frančiškanski cerkvi sv. Lenarta v Novem mestu. Nastopile so štiri vokalne skupine:Mešani pevski zbor Pomlad, ki je bil tudi gostitelj festivala, in vokalna skupina Quatour vocum, oba iz Novega mesta, ter mešani pevski zbor Drouz iz Radomelj in mednarodno že uveljavljena vokalna skupina 4Given. V soboto, 12. oktobra zvečer ob 19. uri pa so zgoraj navedeni, katerim se je pridružila še vokalna skupina Bee Geesus, nastop ponovili še na Glavnem trgu.

KAJ JE TO GOSPEL?

To je glasba, ki je nastala v poznem 18. stoletju v Ameriki in izraža slog duhovne glasbe, ki je nastal v črnskih krščanskih skupnostih. Gospel glasba se praviloma izvaja v cerkvah, najpogostejša vsebina pesmi pa je slavljenje Sv. Trojice: Boga Očeta, Sina Jezusa in Sv. Duha. Svoj višekje gospel glasba dosegla med tridesetimi in petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko so jo ustvarjali: Thomas A. Dorsey, TheClaraWardSingers, TheStapleSingersof Chicago, Albertina Walker, Mahalie Jackson, QuartetGolden Gate in drugi…

KAKO JE POTEKAL NOVOMEŠKI GOSPEL?

Vodstvo Mešanega pevskega zbora Pomlad je že na začetku poletja letos razpisalo javni natečaj za 1. Zborovski festival črnske duhovne glasbe – Gospel Novo mesto. Ob prvi izvedbi festivala je organizator izbral štiri zbore. Iz tujine se tokrat ni prijavil noben zbor. Festival je vključeval dva koncerta: v petek, 12. 10. 2019, v frančiškanski cerkvi, v soboto, 12. 10. 2019, pa na obnovljenem novomeškem Glavnem trgu. Vsi sodelujoči zbori so se na obeh dogodkih predstavili s svojim programom, v soboto pa so festival zaključili s štirimi skupnimi skladbami, ki so jih pripravili na predhodni skupni delavnici.

KRATKA PREDSTAVITEV NASTOPAJOČIH ZBOROV

Mešani pevski zbor Pomlad je bil ustanovljen že leta 1992. Na gostovanjih v tujini so prejeli številna priznanja. Repertoar zbora sega od klasičnezborovske glasbe do gospela ter popa in rocka. Zbor vodi akademska glasbenica Alenka Podpečan.

Vokalna skupina Quatourvocum, kar pomeni »štirje glasovi«, povezuje pevce, ki jim tovrstna glasba predstavlja izziv. Začetki njihovega delovanja segajo v leto 2009. Poleg klasične renesančne glasbe radi pojejo tudi jazzovske priredbe, gospel in slovenske ljudske pesmi. Skupino sestavljajo Erna Povh, Tadeja Dović, Tomaž Koncilija in Marijan Dović.

Mešani Pevski zbor Drouz iz Drameljdeluje od leta 2011.Za seboj imajo že precej nastopov, med drugim so nastopili tudi v ljubljanski Kazinski dvorani in sodelovali z različnimi glasbenimi skupinami. Zbor vodi akademska glasbenica Uršula Jašovec.

Vokalna skupina 4Given je slovenska štiričlanska moška vokalna skupina, ki predstavlja svež val gospel glasbe pri nas. Pevci vnašajo v pesmi elemente vocalplay glasbe, za katero je značilno vokalno oponašanje različnih inštrumentov, dodatnih zvokov in efektov. Poleg priredb ustvarjajo tudi avtorsko glasbo. 4Given so bratje Kristjan, Simon in Matej Virtič ter Kristijan Korat.

Fotografiral in pripravil: Franci Koncilija