Arhiv Značk: poezija

NAD BESEDAMI JE NEBO

3. Šalijev večer je potekal v znamenju poezije Smiljana Trobiša

Pripravil: Milan Markelj, fotografije: Marko Klinc

Kulturno društvo Severina Šalija je v četrtek, 14. septembra, zvečer pripravilo v Trdinovi čitalnici Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto že 3. Šalijev večer, na katerem so predstavili novo knjigo “Nad besedami je nebo” člana društva in novomeškega pesnika Smiljana Trobiša. Pogovor s pesnikom je po pozdravnem nagovoru namestnika predsednika društva Francija Koncilije vodil urednik in avtor spremne besede Marjan Pungartnik, Trobiševe pesmi je bral Tomaž Koncilija, za glasbeno doživetje je poskrbela sopranistka Urška Kastelic ob klavirski spremljavi Aleksandre  Naumovski, program pa je povezovala Irena Potočar Papež.

Smiljan Trobiš je gotovo eden najplodnejših dolenjskih pesnikov, saj ima za seboj že kar 23 samostojnih pesniških zbirk, ob tem pa še nekaj knjig, s katerimi se javnosti predstavlja kot mentor delavnic kreativnega pisanja, da ne omenjamo likovne kataloge, v katerih Trobiš pesniško interpretira likovne stvaritve. Marjan Pungartnik, ki se je lotil priprave preglednega izbora iz vsega dosedanjega Trobiševega pesniškega ustvarjanja za knjigo Nad besedami je nebo, res ni imel prav lahkega dela.

“Pri izboru sem imel občutek, kot da urejam celo knjižnico,” je povedal ter poudaril, da Trobiš ob svojem zelo obsežnem pesniškem opusu vendarle ostaja zelo raznolik pesnik tako po tematiki, ki se je loteva, kot tudi po pristopih in pesniških oblikah. V njegovih pesniških zbirkah najdemo tako klasične pesniške oblike kot prosti verz pa tudi eksotične pesniške forme, kot so, denimo, haikuji in senryji. Osrednjo črto Trobiševega pesniškega ustvarjanja je Pungartnik našel v odnosu do duhovnosti, predvsem krščanske, ki pa jo pesnik pojmuje širše od uradne doktrine, saj se po njegovem mnenju v Trobiševi poeziji z njo prepletajo elementi vzhodnjaške in celo poganske duhovnosti, znotraj nje pa je opredeljen tudi odnos do ženske, za katerega je pesnik v pogovoru poudaril, da presega običajna erotična razmerja, ki v odnosu do ženske lahko brišejo njeno človeškost in njeno povezanost s Stvarnikom. Prav ta presežna in najvišja vrednota je tisto, čemur se skuša približati v svojem pesništvu, saj “se s poezijo duša pomiri in se zbliža s Svarnikom”.

 

Pesmi in glasba ob lotosih

Turistična ponudba, obogatena s poezijo in glasbo

Pripravila: Lidija Markelj

Terme Krka Šmarješke Toplice in pesnica Terezija Balaževič iz Novega mesta nadaljujeta tradicijo literarnih večerov ob jezercu v zdraviliškem parku, kjer kraljujejo lotosovi cvetovi. Prijetno in urejeno okolje zdravilišča je tako za goste kot naključne obiskovalce obogateno s pesniško besedo in glasbo.
Na tretjem kulturnem večeru, ki je potekal v nedeljo, 9. julija, zvečer, so nastopile mlade glasbenice Lana Jeglič, Pia Medle in Tiara Turk ter pesniki in recitatorji Terezija Balaževič, Veronika Perše in njen vnuk Jan Trpotec, Lara in Aleks Šimc, Zala Pungeršič in Metoda Turk. Za prijetno vzdušje je poskrbela pevka Marija Jerele ob harmonikarski spremljavi Draga Brankoviča.
Ljubiteljica narave Anina Bobič iz Šmarjeških Toplic je zbranim spregovorila o indijskem lotosu, ki zdraviliški park krasi že četrt stoletja. Mnogi si hodijo ogledovat in občudovat to cvetje, ki ga v jezercu že kar mrgoli. Posebnost indijskega lotosa je, da cveti le štiri dni, ostane pa cvetišče s semeni. Novi cvetovi se tako razcvetajo vse do septembra in privabljalo obiskovalce od blizu in daleč.
Kulturni dogodek v parku je povezovala animatorka v šmarjeških Krkinih Termah Simona Vidic.

Spominjamo se Kettejeve smrti

Franci Koncilija

V sredo, 26. aprila, smo se v Društvu Severina Šalija poklonili spominu smrti pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja (1876 – 1899), ki je na ta dan pred 118 leti umrl v Ljubljani.
Ivan Vavpotič: Dragotin Kette (Sliko hrani Dolenjski muzej)

Med kratkim bivanjem v Novem mestu (1896 – 1898) je Kette ustvaril svoje najlepše pesmi, kot so: Na trgu, Na Krki, Zakaj sem bil v Kapiteljnu?, Lepa roža, Mlinarjeva hčerka, Dejal je Vlah Elija in druge… Za ustvarjanje tako čudovitih pesmi je dobil navdih v mehkobni dolenjski pokrajini in v neuslišani nesrečni zaljubljenosti v Angelo Smole, ki jo je slikar Ivan Vavpotič leta 1932 upodobil v ozadju pesnikovega portreta.

V pesnikovem ustvarjalnem opusu so svoj pečat pustila tri mesta; Ljubljana, Novo mesto in Trst, kjer je napisal novoromantično poezijo, impresionistično prozo ter številna dela za otroke, kot so basni, pravljice, otroške pesmi in povesti, ter drugo.

Preberi več Spominjamo se Kettejeve smrti